Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

156. redna seja vlade

Vlada dala soglasje Luki Koper za premik skladiščnih blokov na kontejnerskem terminalu in infrastrukturo za E-RTG-je

Vlada RS je na današnji seji dala soglasje Luki Koper za investicijo SPKT 13 »Premik skladiščnih blokov na kontejnerskem terminalu in infrastruktura za E-RTG-je« v višini do 10.254.500 evrov brez DDV.

Za to investicijo v vrednosti 7.500.000 evrov je vlada že dala soglasje leta 2015, a se je ocenjena vrednost investicije spremenila in presega višino zadnje obračunane letne koncesijske dajatve, zaradi česar je potrebno novo soglasje vlade. Ocenjena vrednost se je sicer spremenila, ker v prvotni oceni ni bila upoštevana vrednost vgradnje novih kanalet in lovilcev olj, obračališč za transtainerje, elektrokabelske kanalizacije, vodovodnega omrežja in potrebnega premika obstoječih galerij za frigo kontejnerje na novo lokacijo. Ureditev je predvidena na obstoječih skladiščnih in manipulativnih površinah kontejnerskega terminala na Pomolu I. 

Gre za investicijo v pristaniško infrastrukturo, ki ni namenjena za javni promet. Premik skladiščnih blokov na kontejnerskem terminalu je potreben zaradi izboljšanja prometa med bloki, da se zagotovi širše transportne poti med bloki, za kar bo potrebno premakniti tudi večino svetilnih stolpov na terminalu. Zasnova skladiščnih in transportnih poti na kontejnerskem terminalu je bila namreč zasnovana za pretovor kontejnerjev pod 100.000 TEU/letno, s krajšo dolžino skladiščnih blokov in za delo z dvigali, ki so bistveno manjša od današnjih RTG dvigal. Premik blokov je potreben tudi zaradi vpeljave RMG dvigal nad tiri, gradnje dveh dodatnih tirov in elektrifikacije RTG dvigal nad skladiščnimi bloki. V okviru investicije se bo poleg spremembe pozicij blokov in naklonov površin prestavilo in prilagodilo obstoječo vodovodno, kanalizacijsko, elektroenergetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo terminala ter zgradilo infrastrukturo, potrebno za priklop RTG dvigal na elektro omrežje. 

Investicijo bo izvedla Luka Koper. Predviden zaključek celotne investicije je konec leta 2018.


Vlada zadržana do nekaterih sprememb evropske direktive o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila

Vlada RS je na današnji seji sprejela stališče Slovenije do sprememb direktive Evropskega parlamenta in Sveta o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila. 

Slovenija podpira, da se na ravni Evropske unije (EU) spodbuja nadaljnji razvoj trajnostno naravnanega prometnega sistema, vendar je do nekaterih sprememb direktive zadržana. Predlagani ukrepi Evropske komisije (EK) na področju cestninjenja imajo za nekatere uporabnike in upravljavce cestninskih cest potencialno precejšnje finančne in širše družbene posledice, zato je potrebno preučiti, ali so predlagani ukrepi ustrezni za doseganje zastavljenih ciljev. Slovenija pričakuje dodatna pojasnila v zvezi s tem, poleg tega se na Ministrstvu za infrastrukturo izvaja strokovna študija, ki bo ovrednotila predlagane ukrepe in podala priporočila glede naših nadaljnjih aktivnosti.

V zvezi z načrtovanimi spremembami vinjetnega sistema cestninjenja si bo Slovenija prizadevala, da se upošteva načelo subsidiarnosti in karakteristike obstoječih vinjetnih sistemov za vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, v posameznih državah članicah. Določen generalni ukrep na ravni EU lahko namreč posameznim državam oziroma upravljavcem cestninskih cest povzroči precejšen upad prihodkov, obenem pa se lahko brez dodatnih ukrepov upravičeno pričakuje preusmeritev večjega deleža uporabnikov na necestninsko cestno omrežje. To bi posledično pomenilo zmanjšanje prometne varnosti in mobilnosti ter povečanje onesnaževanja s hrupom in emisijami ob omrežju ostalih državnih cest, ki praviloma potekajo v območjih večjih zgostitev prebivalstva.

Slovenija ocenjuje, da ni nujno, da se osebna vozila vključi v to direktivo, če pa že, predlaga, da bi se na nadnacionalni ravni uredila le vprašanja, pri katerih se pojavljajo večja odstopanja pri ureditvah v posameznih državah članicah. V primeru konsenza glede predlaganih rešitev si bo Slovenija prizadevala, da se zagotovi ustrezno dolga prehodna obdobja, ki bodo državi in upravljavcu cestninskih cest omogočila, da na stroškovno učinkovit način prilagodijo svoj cestninski sistem, ki bo moral v enaki meri zagotavljati finančno vzdržnost. 

Slovenija tudi ocenjuje, da se lahko datum predvidene ukinitve vinjetnih sistemov cestninjenja za vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, realno določi šele takrat, ko bodo jasno predpisane tehnične lastnosti elektronskih naprav, ki bodo omogočala cestninjenje po prevoženi razdalji v prostem prometnem toku in ko bo znan način opremljanja osebnih vozil s temi napravami, zato predlaga, da se tudi to področje ustrezno uredi v tej direktivi.

V zvezi s predlagano opustitvijo obstoječega sistema diferenciranja glede na EURO emisijski razred tovornih vozil do leta 2021 in uvedbo diferenciacije glede na izpust CO2 je potrebno poudariti, da bo to zahtevalo spremembe obstoječega sistema cestninjenja in posledično tudi finančna sredstva. Slovenija sicer načeloma podpira predlagani koncept diferenciacije glede na izpust CO2, a zagotoviti je potrebno ustrezno prehodno obdobje ter opredeliti finančne posledice ukrepa.

Slovenija podpira, da po novem ne bi bili več potrebni izčrpni izračuni in notifikacije pri EK, temveč bi se pri zaračunavanju zunanjih stroškov uporabljale enotne dogovorjene referenčne vrednosti, kar bi poenostavilo vzpostavitev tovrstnih sistemov zaračunavanja zunanjih stroškov (emisije in hrup). Obenem Slovenija podpira ukrepe, ki se nanašajo na razširitev območij, kjer je možna uvedba pribitka ter ukrepe v zvezi z možnostjo opcijske uvedbe pristojbine za odpravo prometnih zastojev.

Slovenija bo smiselno podprla določbe vezane na področje digitalizacije, ki bo vsekakor pomembna za učinkovito izvajanje novih storitev mobilnosti v prihodnosti.


Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje Jožeta Tanka glede obveznosti preverjanja vozniških sposobnosti za voznike, starejše od 80 let

Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Jožeta Tanka glede obveznosti preverjanja vozniških sposobnosti za voznike, ki so starejši od 80 let, in ga poslala v Državni zbor RS. 

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti cestnega prometa sledi evropski direktivi o vozniških dovoljenjih. Določa, da se imetniku vozniškega dovoljenja, ki dopolni 70 let, podaljša veljavnost vozniškega dovoljenja, če predloži zdravniško spričevalo, da je telesno in duševno zmožen za vožnjo motornega vozila. Razlogi so naslednji: prometna varnost je odvisna tudi od telesne in duševne zmožnosti posameznega udeleženca cestnega prometa; staranje zelo spremeni zmožnost osebe za varno vožnjo, predvsem poslabšanje vidne funkcije (poslabša se ostrina vida, zoži se vidno polje in podobno) in sluha, pri starejših se podaljša tudi čas zaznave, do sprememb prihaja tudi na področju višjih živčnih funkcij. Ob tem so bolezni in degenerativne spremembe v starosti bistveno pogostejše kot v drugih starostnih obdobjih, na varno vožnjo pa ne vplivajo samo bolezni same, temveč pogosto tudi zdravila, predpisana za zdravljenje teh bolezni ali lajšanje težav. Ocenjuje se, da je okrog 20 % starostnikov zdravih, od 30 % do 50 % bolnih, ki še zmorejo fizično in psihično opravljati svojo družbeno vlogo, okrog 10 % težko bolnih, od 10 % do 15 % pa jih potrebuje stalno pomoč pri vsakodnevnih osebnih opravilih. To je tudi  razlog, zakaj se države odločajo, da se po določeni starosti telesna in duševna zmožnost voznikov za nadaljnjo varno udeležbo v cestnem prometu redno preverja. 

Pravilnik o zdravstvenih pogojih voznikov motornih vozil, izdan na podlagi določb Zakona o voznikih, starejše voznike obravnava enako kot vse ostale, ki potrebujejo zdravniški pregled za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Specialist medicine dela, prometa in športa v okviru pregleda in na podlagi zdravstvene dokumentacije, ki jo o vozniku vodi izbrani zdravnik, ter opravljenega kliničnega pregleda voznika – vključno s pregledom ustreznih vidnih funkcij – ugotovi, ali je posameznik sposoben za vožnjo. Če gre za voznike s kroničnimi boleznimi, upošteva tudi že obstoječe izvide specialistov. Pravilnik predpisuje, kako se točkovno ovrednoti tak pregled, kar je osnova za izračun cene pregleda. To pomeni, da pri starejšem vozniku, pri katerem je za presojo zmožnosti za vožnjo dovolj en sam pregled, strošek tega pregleda ne more presegati okvirov, ki jih za izračun cene storitve predpisuje pravilnik.

Če specialist medicine dela, prometa in športa na podlagi ugotovitev iz opisanega pregleda, dokumentacije in kliničnega pregleda voznika ne more presoditi o nadaljnji zmožnosti za vožnjo, lahko zahteva še druge preglede, opravi druge preiskave ali zahteva opravo praktičnega preizkusa vožnje, in sicer z namenom, da zbere dovolj informacij za presojo telesne in duševne zmožnosti za varno vožnjo osebe. Tudi za te preiskave je v pravilniku predpisan način izračuna cene, izvajalec zdravstvene dejavnosti pa mora vse zahtevane dodatne preglede oziroma preiskave v zdravstveni dokumentaciji pisno obrazložiti (obrazložiti, zakaj se je pri osebi odločil za dodatne preglede ali preiskave).

Dodatni pregledi pri psihologu ali pri okulistu (pa tudi vsi ostali dodatni pregledi ali preiskave) torej niso kot obvezni predpisani za vse voznike, ampak so namenjeni tistim voznikom, pri katerih specialist medicine dela, prometa in športa na podlagi predpisanega pregleda, zdravstvene dokumentacije ali kliničnega pregleda ne more razjasniti, ali je voznik še naprej zmožen za varno vožnjo. 

Gre za dodatne preglede in preiskave, namenjene tistim starejšim voznikom, katerih omejitve za vožnjo so kompleksnejše in jih je več ter le na takšen način lahko dokažejo, da so še zmožni za varno udeležbo v prometu. 

Opisani  sistem omogoča, da čim več oseb, tako starejših kot tudi tistih z večjimi zdravstvenimi težavami, lahko še naprej vozi motorno vozilo. To lahko zelo izboljša kvaliteto njihovega življenja, hkrati pa ohranja dovolj visok nivo varnosti vseh udeležencev v prometu.


Vlada sprejela sklep o kandidiranju RS za sedež varnostno nadzornega centra Galileo

Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep o kandidiranju RS za sedež varnostno nadzornega centra Galileo (GSMC), ki se bo iz Združenega kraljestva prenesel na novo lokacijo, kjer bo z delovanjem začel marca 2019.

RS ima v lasti ustrezno nepremičnino za potrebe varnostno nadzornega centra Galileo, končna odločitev o novem sedežu pa naj bi bila sprejeta januarja 2018. Marca 2018 naj bi bil predvidoma sklenjen sporazum o sedežu z izbrano državo članico, istočasno pa naj bi začel GSMC z delovanjem na novi lokaciji v omejenem obsegu, polno delovanje na novi lokaciji pa je predvideno z marcem 2019.  

RS bi v primeru uspešne kandidature od začetka marca 2018 do konca marca 2019 zagotavljala pokritje vseh obratovalnih stroškov tega centra, po začetku njegovega polnega delovanja pa bi RS zagotavljala 50 odstotkov obratovalnih stroškov. Ocenjeni skupni mesečni obratovalni stroški centra v polnem delovanju znašajo 60.000 evrov mesečno. Če bo kandidatura RS uspešna, bodo sredstva za omenjene stroške naknadno zagotovljena v proračunu.

Ocenjuje se, da bi bil sedež GSMC v Ljubljani v izjemnem interesu RS, tudi zaradi cilja, da Slovenija postane polnopravna članica Evropske vesoljske agencije. Vsi stroški, ki bi jih Slovenija imela z delovanjem GSMC na svojem ozemlju, se štejejo kot njen prispevek k delovanju evropskega vesoljskega programa.  

Evropski sistem Galileo je eden izmed gonil digitalne revolucije in bo izboljšal natančnost ugotavljanja geografskega položaja in bo s tem ključen za razvoj naslednje generacije tehnologij za določanje položaja, kot so avtomobili brez voznika, povezane naprave ali pametne mestne storitve. Na področju infrastrukture je delovanje sistema Galileo ključno tudi za nadaljnji razvoj in uvedbo kooperativnih inteligentnih prometnih sistemov.

 

Vlada dala soglasje k sklenitvi pogodbe o kreditu kot solidarni porok družbi BSP

Vlada RS je na današnji seji dala soglasje k sklenitvi pogodbe o okvirnem kreditu kot solidarni porok družbi BSP Regionalna energetska borza do višine glavnice 1.750.000 evrov z morebitnimi stranskimi obveznostmi ter za svoje obveznosti do banke v zavarovanje banki izročiti bianco menice. Ta sklep vlade mora direktor družbe Borzen vpisati v knjigo sklepov družbe.

Družba BSP je Borzen kot polovičnega družbenika pozvala k odobritvi najema kratkoročnega revolving kredita v višini 3,5 milijona evrov za potrebe pokrivanja razlik v plačilih DDV in za nemoteno izvedbo finančne poravnave poslov, sklenjenih na borzi. Eden od pogojev za odobritev kredita s strani banke je tudi solidarno poroštvo družbenikov BSP s predložitvijo bianco menic. 

Na podlagi evropske uredbe o določitvi smernic za dodeljevanje zmogljivosti in upravljanje prezasedenosti je družba BSP v zadnjem četrtletju leta 2015 z odločbo Agencije za energijo RS pridobila status Imenovanega Operaterja Trga z Električno Energijo (IOTEE). Ta ji nalaga, da v sodelovanju s sistemskim operaterjem prenosnega omrežja izvaja enotno spajanje trgov za dan vnaprej na mejah slovenskega elektroenergetskega sistema.

 

Vlada sprejela sklep o pripravi DPN za Letališče Edvarda Rusjana Maribor

Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta (DPN) za Letališče Edvarda Rusjana Maribor in imenovala delovno skupino za njegovo pripravo.

Delovno skupino sestavljajo predstavniki Ministrstvo za infrastrukturo, pobudnika in investitorja, ter Ministrstvo za okolje in prostor, koordinatorja DPN.

V okviru DPN je načrtovana širitev območja obstoječega letališča v skladu z razvojnimi dokumenti in usmeritvami države, lokalne skupnosti in nosilcev urejanja prostora v najširšem pomenu načrtovanja. V DPN so zajete prenove in rekonstrukcije obstoječih objektov ter načrtovane novogradnje. Predvideno je umeščanje dejavnosti, ki so posredno in neposredno vezane na razvoj letališča, hkrati pa služijo tudi za potrebe zaledja (lokalne skupnosti).