Skoči na vsebino

ENERGETSKA PRENOVA STAVB

Energetska učinkovitost je med stroškovno najbolj učinkovitimi ukrepi za doseganje ciljev zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in doseganja večjega deleža obnovljivih virov energije v rabi bruto končne energije. Za gospodinjstva je energetska učinkovitost ključna za obvladovanje življenjskih stroškov, krepitev kupne moči in izboljšanja kakovosti bivanja, tudi z vidika prilagajanja na podnebne spremembe.

 

V Evropski uniji je v skupni porabi energije delež porabe energije stavb kar 40 %. Zaradi tega sta ukrepa zmanjšanje porabe energije in raba energije iz obnovljivih virov v stavbnem sektorju pomembna za zmanjšanje energetske odvisnosti Evropske unije in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

 

Direktiva o energetski učinkovitosti 2012/27/EU vsem državam članicam Evropske unije nalaga obveznost priprave dolgoročne strategijo za spodbujanje naložb v prenovo nacionalnega fonda stavb in vsakoletne prenove določenega deleža stavb javnega sektorja.

 

Na podlagi evropske in nacionalne zakonodaje je Vlada RS dne 29.10.2015 sprejela "Dolgoročno strategijo za spodbujanje naložb energetske prenove stavb". Strategija določa sledeče operativne cilje do leta 2020 oz. 2030:

  • prenova 3 % javnih stavb ožjega javnega sektorja letno,
  • prenova 1,8 mio m2 stavb v širšem javnem sektorju v obdobju 2014−2023,
  • izboljšanje razmerja med vloženimi javnimi sredstvi in spodbujenimi naložbami v javnem sektorju na 1:3,
  • izvedba 5 demonstracijskih projektov energetske prenove različnih tipov stavb.

Pričakovani rezultati so prenova 9,1 mio m2 površin stavb, od tega:

  • 6 mio m2 stanovanjskih stavb,
  • 1,8 mio m2 javnih stavb (od tega je obvezna letna prenova 3 % stavb v ožjem javnem sektorju),
  • 1,3  mio m2 stavb v zasebnem storitvenem sektorju v obdobju 2014−2023.

Strategija za potrebe prenove opredeljuje tudi pregled nacionalnega stavbnega fonda ter sistem ukrepov in kriterijev za spodbujanje in izvajanje sprejemljivih načinov s katerimi se pristopa k prenovam različnih vrst stavb. Zaradi določb evropske zakonodaje, ki države članice zavezuje k letni prenovi določenega deleža stavb javnega sektorja, je v Strategiji poseben poudarek namenjen stavbam ožjega in širšega javnega sektorja.


Sistem energetske prenove stavb javnega sektorja se bo izvajal na podlagi modela energetskega pogodbeništva. Energetsko pogodbeništvo pomeni vključevanje zasebnega kapitala podjetij, ki izvajajo energetske storitve, v obnovo. Za financiranje energetske prenove stavb javnega sektorja je za obdobje 2016-2023 predvidenih 115 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 50 milijonov evrov povratnih kohezijskih sredstev. Slednja se bodo združevala s finančnimi viri namenskih skladov in programov mednarodnih finančnih institucij v povratna in nepovratna sredstva.

 

Celotni letni obseg naložb v energetsko prenovo stavb (povratna in nepovratna sredstva, zasebna sredstva iz naslova energetskega pogodbeništva, lastna sredstva) znaša v povprečju 40 milijonov evrov. Več o projektu lahko najdete na Portalu Energetika na povezavi.

 

 

Projektna pisarna za energetsko prenovo stavb (PP-EPS)

 

Področje energetske prenove stavb se izvaja v okviru razvojne prioritete Trajnostna raba energije. Zaradi odločilnega pomena in obsežnosti področja je na Ministrstvu za infrastrukturo (MZI) vzpostavljena "Projektna pisarna za energetsko prenovo stavb (PP-EPS)". Tukaj so objavljeni ključni dokumenti in navodila za izvajanje operacij energetske prenove javnih stavb v obdobju 2014 - 2020.

Več informacij

 

Kontakne osebe:

Telefon:

mag. Branka Bugarin   

01/478 82 67

mag. Martina Gračner

01/478 89 91

Zdenka Šibelja, univ. dipl. inž. grad. 

01/478 89 96

Mihael Mirtič, univ. dipl. inž. grad. 

01/478 81 69

Marko Krajnc, univ. dipl. gosp. inž.

01/478 74 76

 

Fax:          01/4788-139
E-pošta:     mzi.pp-eps(at)gov.si