Skoči na vsebino

OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE

 

Obnovljivi viri energije (OVE) vključujejo vse vire energije, ki jih zajemamo iz stalnih naravnih procesov, kot so sončno sevanje, veter, vodni tok v rekah, fotosinteza, zemeljski toplotni tokovi, tokovi morja. V naravi jih nikoli ne zmanjka, saj je obnavljajo dokaj hitro ter so dokaj enakomerno porazdeljeni.

Prednosti uporabe obnovljivih virov energije:

  • ker so na voljo lokalno zmanjšujejo odvisnost od uvoženih virov energije in povečujejo energetsko varnost;
  • industrija OVE kot eden najhitreje rastočih sektorjev spodbujajo zaposlenost in razvoj podeželja;
  • v primerjavi s fosilnimi gorivi pri rabi energije iz OVE nastajajo manjše emisije toplogrednih plinov, kar prinaša pozitivne učinke na kakovost okolja;
  • okolju prijaznejše in učinkovitejše tehnologije rabe OVE privlačijo investicije za obnovo zastarelih tehnologij za pridobivanje energije;
  • s povečevanjem uporabe postajajo OVE cenovno konkurenčni fosilnim gorivom;
  • razpršenost in dostopnost OVE omogoča boljšo uskladitev energije z lokalnimi potrebami.

Skladno z zahtevani Direktive 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, ima Slovenija zastavljen nacionalni cilj doseči najmanj 25 % delež OVE v končni bruto uporabi energije do leta 2020. Skladno z nacionalnim akcijskim načrtom so za leto 2020 določeni tudi sektorski  ciljni deleži OVE v bruto končni rabi energije:

  • ogrevanje in hlajenje.......30,8 %
  • električna energija...........39,3 %
  • promet.............................10,5 %

Za izpolnitev cilja bo sočasno potrebno še ustaviti rast porabe končne energije, uveljaviti učinkovito rabo energije in kot prioriteto gospodarskega razvoja in intenzivno spodbujati povečevanje rabe OVE do leta 2030 in nadalje.

Najpomembnejši obnovljiv vir energije v državi je lesna biomasa, sledi vodna energija, v zadnjih letih je razvoj najbolj dinamičen pri izkoriščanju sončne energije in bioplina. K povečani porabi obnovljivih virov energije bodo poleg navedenih virov energije dodatno prispevali potenciali energije vetra in geotermalne energije.

Za dosego teh ciljev je treba zagotoviti ustrezno podporno okolje za:

  • energetsko sanacijo obstoječih stavb predvsem v javnem sektorju ter gradnjo aktivnih stavb, ki predstavljajo tehnološko najbolj napredne objekte;
  • nadomeščanje kurilnega olja za ogrevanje z lesno biomaso in drugimi obnovljivimi viri energije;
  • sisteme daljinskega ogrevanja na obnovljive vire energije in soproizvodnjo toplote in električne energije;
  • nadomeščanje električne energije za pripravo sanitarne tople vode s sončno energijo in drugimi obnovljivimi viri energije;
  • proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije;
  • povečanje deleža železniškega in javnega prometa;
  • uvajanje biogoriv in ostalih obnovljivih virov energije v prometu in kmetijstvu ter uvajanje električnih vozil;
  • razvoj distribucijskih omrežij za vključevanje razpršene proizvodnje električne energije vključno z razvojem aktivnih/pametnih omrežij;
  • razvoj industrijske proizvodnje tehnologij učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije.

Ključni instrument za doseganje ciljev OVE na segmentu električne energije je izvajanje podporne sheme za okolju prijazne načine proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov (OVE) in v soproizvodnji toplote (SPTE), kjer se izplačuje podpore kot finančna pomoč proizvodnji električne energije v proizvodnih napravah, če stroški proizvodnje te električne energije presegajo ceno, ki jo je za zanjo mogoče doseči na trgu z električno energijo.

Za doseganje ciljnega deleža OVE elektrike do 2020 so v okviru izvajanja evropske kohezijske politike predvidene tudi  manjše investicijske spodbude v izgradnjo novih manjših objektov za proizvodnjo manj izkoriščenih tehnoloških potencialov električne energije iz OVE (energija vetra, sončna energije, biomasa in male HE do 10 MW moči).

Za povečanje proizvodnje toplote iz obnovljivih virov bodo so okviru izvajanja evropske kohezijske politike do leta 2020 podprta vlaganja v izgradnjo novih in rekonstrukcijo obstoječih sistemov za ogrevanje, ter spodbude za priklop novih uporabnikov na že obstoječe kapacitete (geotermalni ogrevalni sistemi, sončni kolektorji, kotli na lesno biomaso v javnem sektorju, storitvenih dejavnostih in industriji, sistemi daljinskega ogrevanja na lesno biomaso DOLB nad 1 MW moči, lokalni sistemi DOLB do 1 MW moči, toplotne črpalke).

Daljinski sistemi ogrevanja na lesno biomaso prinašajo številne sinergijske učinke tako z vidika uporabe razpoložljivega energenta, zmanjševanja emisij prašnih delcev in izgradnje lesno-predelovalne verige ter s tem povezano ustvarjanje novih delovnih mest.

Slovenija nima razvitega trga z biogorivi. Slovenija zagotavlja biogoriva tako kot tekoča fosilna goriva za promet na trgu EU in nima omembe vrednih kmetijskih površin, ki se uporabljajo za proizvodnjo surovin za biogoriva. Pri politiki biogoriv je ključno uveljavljanje prihranka emisij toplogrednih plinov, ki izhajajo iz prehoda na biogoriva. Z upoštevanjem emisij toplogrednih plinov so ocenjeni prihranki pri rabi biogoriv »prve generacije«, to je biogoriv iz poljščin, relativno nizki ali jih sploh ni. V postopku sprejemanja je sprememba Direktive 98/70/EC o kakovosti goriv in Direktive 2009/28/ES o spodbujanju obnovljivih virov energije, ki predvideva okrepljeno spodbujanje razvoja biogoriv »druge« ali »tretje generacije« iz neživilskih surovin, kot so lesni ostanki pri predelavi gozdne biomase, odpadki ali slama. Biogoriva »druge« ali »tretje generacije« pomenijo zaradi večje dostopnosti do gozdne biomase za Slovenijo veliko razvojno priložnost.


STRATEŠKI DOKUMENTI:

 

AKTUALNO: