Skoči na vsebino

INSTRUMENT ZA POVEZOVANJE EVROPE - PODROČJE PROMETA

 

Cilj Instrumenta za povezovanje Evrope (v nadaljevanju: IPE) za področje prometa je podpiranje naložb v izgradnjo nove prometne infrastrukture v Evropi ali obnovo in nadgradnjo obstoječe.

 

Uredba (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) določa splošne cilje in posebne tehnične zahteve za omrežje TEN-T. Priloge vsebujejo karte omrežij (ceste, železnice, plovne poti) in sezname jedrnih omrežij, pomorskih in pristanišč na celinskih vodah, letališč in multimodalnih terminalov. Vseevropsko omrežje ima dvoslojno strukturo, ki obsega celovito in jedrno omrežje. 

 

Jedrno omrežje sestavljajo tisti deli celovitega omrežja, ki so strateško najpomembnejši za doseganje ciljev politike vseevropskega prometnega omrežja. Po koridorjih jedrnega omrežja potekajo najpomembnejši prometni tokovi na dolge razdalje, namenjeni pa so zlasti izboljšanju čezmejnih povezav v Uniji.  Koridorji jedrnega omrežja so multimodalni. Prečkajo vsaj dve meji in, če je mogoče, vključujejo vsaj tri načine prevoza, po potrebi tudi pomorske avtoceste. Jedrno omrežje vsebuje 9 koridorjev, od katerih dva potekata skozi Slovenijo (Sredozemski koridor in koridor Baltik–Jadran).

 

 

 

Cilji politike TEN-T predvidevajo:
-    dokončanje jedrnega omrežja do leta 2030, strukturirano na devetih multimodalnih koridorjih,
-    dokončanje celovitega omrežja do leta 2050, da se olajša dostopnost do vseh evropskih regij.

 

IPE promet se osredotoča na čezmejne projekte in projekte, katerih namen je odprava ozkih grl ali premostitev manjkajočih povezav v različnih odsekih osrednjega omrežja in na povezavah s celovitim omrežjem, ter tudi na horizontalne prednostne naloge, kot je razvoj sistemov za upravljanje prometa. Program podpira tudi inovacije v prometnem sistemu, z namenom izboljšanja uporabe infrastrukture, zmanjšanja vplivov prometa na okolje, povečanja energetske učinkovitosti in varnost.

 

Študije o vseh načinih prevoza so upravičene do 50% sofinanciranja, 20 % znaša sofinanciranje uvajanja sistemov za upravljanje prometa ter uvajanje novih tehnologije in inovacij. Stopnje pomoči za gradbene projekte se razlikujejo, najvišjo raven sofinanciranja imajo plovni in železniški projekti (do 40%).

 

Skupni proračun za IPE promet za obdobje 2014-2020 znaša 24,05 milijard EUR, od tega 22,4 milijard EUR v obliki nepovratnih sredstev. 11,3 milijarde EUR je namenjenih izključno za države prejemnice Kohezijskega sklada med katerimi je tudi Slovenija.  V primerjavi z zadnjim obdobjem financiranja (2007-2013) se je proračun za prometno infrastrukturo znatno povečal, in sicer za približno 18 milijard evrov.

 

V primerjavi z zadnjim obdobjem financiranja (2007-2013) se je proračun za prometno infrastrukturo znatno povečal, in sicer za približno 18 milijard evrov. Študije o vseh načinih prevoza dobijo 50% sredstev, sistemi za upravljanje prometa, nove tehnologije in inovacije 20%. Stopnje pomoči za gradbene projekte se razlikujejo. Plovni in železniški projekti so upravičeni do najvišje ravni financiranja (do 40%).

 

Projekti sofinancirani iz Instrumenta za povezovanje Evrope - področje prometa

 

Odprti razpisi:

IPE Promet 2019

 

Povezave na spletno stran Izvajalske agencije za inovacije in omrežja – INEA