Skoči na vsebino

FINANČNA PERSPEKTIVA 2007-2013

Ministrstvo za infrastrukturo je v okviru kohezijske politike finančne perspektive 2007-2013 počrpalo 98,2 % evropskih sredstev oz. 943,7 milijonov evrov od skupno razpoložljivih 960,88 milijonov evrov, s čimer se je finančna perspektiva 2007-2013 zaključila z velikimi dosežki, tako na področju posodobitve in nadgraditve prometne infrastrukture, kot tudi pri povečanju učinkovitosti na področju trajnostne rabe energije. Izvedene investicije so gospodarstvu odprle nove priložnosti, ljudem prinesle višjo kakovost življenja, in ne nazadnje gospodarstvu tudi z njihovo pomočjo dodala nov zagon.

Najintenzivnejši investicijski cikle na evropskih projektih Ministrstva za infrastrukturo v celotni stari finančni perspektivi (2007-2013) je potekal v letu 2015, saj je bilo za evropske projekte počrpano kar 469,68 milijonov evrov proračunskih sredstev (EU in slovenska udeležba); za primerjavo, za kar 25 % več kot v letu 2014 oz. za 93,94 milijonov evrov več. Intenzivno izvajanje evropskih projektov je v letu 2015 potekalo praktično na vseh področjih, ki so v pristojnosti ministrstva, in sicer pri nadgradnji železniške infrastrukture, nadgradnji državnega cestnega omrežja, vlaganjih v avtocestno infrastrukturo, vlaganjih v trajnostno rabo energije, integracijo in razvoj javnega potniškega prometa, poglabljanje morskega dna v koprskem pristanišču in posodabljanje letališke infrastrukture na letališču Edvarda Rusjana Maribor.

EU sredstva so se črpala iz dveh EU skladov, iz Kohezijskega sklada je počrpanih 793,2 milijonov evrov oz. 98 % od razpoložljivih 810,39 milijonov evrov, iz Evropskega sklada za regionalni razvoj pa 150,5 milijonov evrov oz. 100 %, skupaj  je bilo počrpanih 943,7 milijonov evrov evropskih sredstev oz. 98,2 %, in sicer na projektih:

  • železniška infrastruktura 409,54 milijonov evropskih sredstev oz. 94 %;
  • avtocestna infrastruktura 204,4 milijonov evropskih sredstev oz. 100 %;
  • javni potniški promet (P+R in IJPP) 9,7 milijonov evropskih sredstev oz. 100 %;
  • poglabljanje vplovnega kanala v bazenu I 7,14 milijonov evropskih sredstev oz. 100 %;
  • državno cestno omrežje 139,97 milijonov evropskih sredstev oz. 100 %;
    letališče Edvarda Rusjana Maribor 10,53 milijonov evropskih sredstev oz. 97 %;
  • trajnostna raba energije 162,4 milijonov evropskih sredstev oz. 96 %.

Skupni pregled doseženih kazalnikov z izvedbo projektov MZI v okviru finančne perspektive 2007-2013

PODROČJE PROMETNE INFRASTRUKTURE:

  • posodobljenih 155 km javnih železniških prog,
  • dosežena 100 % pokritost s signalom GSM-R javne železniške proge na V. in X. panevropskem koridorju,
  • nadgrajena javna železniška infrastruktura s sistemom ETCS (European Train Control System) nivoja 1, ki omogoča interoperabilno odvijanje železniškega prometa na celotnem koridorju D v Sloveniji, v skupni dolžini 412 km javnih železniških prog (eno in dvotirnih) ali 333,5 km ekvivalentne dvotirne proge;
  • zgrajenih 52,4 km novih ter posodobljenih 36 km avtocestnih odsekov;
  • zgrajenih 135.000 m2 protihrupnih ograj na obstoječih avtocestnih odsekih;
  • 8,5 km zgrajenih novih cest na državnem cestnem omrežju, od tega 8 obvoznic mestnih središč;
  • 22,5 km posodobljenih cest in rekonstruiranih 10 mostov na državnem cestnem omrežju;
  • ureditev 84 nivojskih prehodov cest na javni železniški progi, od tega zgrajenih 25 novih izvennivojskih križanj, ureditev 27 nivojskih prehodov z avtomatskim zavarovanjem, nadgrajeni 2 potniški postajališči, ukinjenih 32 nivojskih prehodov ter zgrajenih ali rekonstruiranih 41,5 km povezovalnih cest;
  • zgrajenih 38,5 km kolesarskih prog;
  • poglobljen vplovni kanal v bazenu I koprskega tovornega pristanišča iz -11,4m na -15m ter s tem povečanje zmogljivosti pretovora v bazenu I za 1,18 mio ton tovora;
  • posodobljeno letališče Edvarda Rusjana Maribor;
  • zgrajenih 12 parkirišč »parkiraj in pelji« v skupno 9 občinah, od tega v 4 mestnih občinah ter
  • v zadnji fazi izvedba integracija javnega potniškega prometa z uvedbo enotne vozovnice.

PODROČJE TRAJNOSTNE RABE ENERGIJE:

  • 362 projektov energetske sanacije stavb v javnem sektorju, v skupni višini sofinanciranja 172 milijonov EUR kohezijskih sredstev (EU in lastna udeležba);
  • 55 projektov s področja učinkovite rabe električne energije, v skupni višini sofinanciranja 6 milijonov EUR, kjer so bili upravičenci gospodarske družbe in občine ter
  • 170 projektov s področja inovativnih ukrepov za lokalno energetsko oskrbo (gradnja sistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, gradnja mikro-daljinskih sistemov na lesno biomaso ter vgradnja individualnih kotlov na lesno biomaso), v skupni višini sofinanciranja 26 mio EUR. Do spodbud so bili upravičene gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki, lokalne samoupravne skupnosti, javni in zasebni zavodi ter ustanove, zadruge ter društva.

 

Poleg navedenega je bila z EU sredstvi TEN-T nadgrajena javna železniška infrastruktura s sistemom ETCS (European Train Control System) nivoja 1, ki omogoča interoperabilno odvijanje železniškega prometa na celotnem koridorju D v Sloveniji, v skupni dolžini 412 km javnih železniških prog (eno in dvotirnih) ali 333,5 km ekvivalentne dvotirne proge.


Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture

TEN-T 2007-2013

Evropsko teritorialno sodelovanje - Cilj 3

 

Povezave: 

Služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko

Evropski skladi

Razpis TEN-T - Letni razpis 2011

Razpis TEN-T - Letni in večletni program 2012 

Razpis TEN-T - Letni in večletni program 2013