Skoči na vsebino

FINANČNI INSTRUMENT TEN-T 2007-2013

 

 

V programskem obdobju 2007-2013 je bila za opredelitev pravil financiranja vseevropskega omrežja veljavna Uredba št. 680/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o določitvi splošnih pravil za dodelitev finančne pomoči Skupnosti za področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij.

 

Izhajajoč iz slednje je na podlagi objavljenih razpisov Evropska komisija odobrila sofinanciranje sledečim projektom:

  • Čezmejna železniška proga Trst-Divača: Študije in načrt čezmejne železniške proge Trst-Divača-Budimpešta-meja z Ukrajino

V okviru projekta so bili izdelani:

        • predhodni načrt, ki obsega izdelavo državnega prostorskega načrta, investicijske dokumentacije in idejnega projekta;
        • dokončni načrt, ki vključuje izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD);

Upravičenec za izvedbo projekta je bilo Ministrstvo za infrastrukturo.

Evropska komisija je za projekt Republiki Sloveniji dodelila 14.825.000 EUR evropskih sredstev.

Datum končanja po Odločbi Evropske komisije je bil 31.12.2015. 

  • Izvajanje sistema GSM-R v slovenskem železniškem omrežju

S študijo je bila pripravljena podlaga, ki omogoča nemoteno gradnjo sistema digitalnih komunikacij (sistema GSM-R) na slovenskem železniškem ozemlju. V okviru le-tega je bil izbran inženir, s pomočjo katerega so se pripravile oziroma izdelale vse potrebne podlage za drugi del projekta, v sklopu katerega se je izvajala fizična gradnja sistema GSM-R (s sredstvi Kohezijskega sklada).

 

Upravičenec za izvedbo projekta je bilo Ministrstvo za infrastrukturo.

 

Evropska komisija je za projekt Republiki Sloveniji dodelila 1.155.000 EUR evropskih sredstev.

Projekt se je zaključil 31.12.2013.

  • Uvedba sistema ERTMS na slovenskem odseku koridorja D

Cilj projekta je bilo vgraditi sistem ETCS nivoja 1 verzija 2.3.0d na javno železniško infrastrukturo na slovenskem odseku koridorja D, ki obsega progo med državno mejo z Italijo – Sežana – Ljubljana – Zidani most – Pragersko – Hodoš – državno mejo z Madžarsko in progo Koper – Divača, v skupni dolžini 412 km prog (eno in dvotirnih) ali 333,5 km ekvivalentne dvotirne proge. Evropska komisija je za izvedbo projekta izdala tri sklepe, s katerimi je odobrila sredstva EU. S prvim sklepom so bili financirani pilotni projekti, ki so se nanašali na odseke ob državnih mejah z Italijo in Slovenijo in Slovenijo in Madžarsko. Z drugim in tretjim sklepom je Evropska komisija odobrila financiranje preostalih odsekov na slovenskem odseku koridorja D. Ob zaključku projekta je omogočeno interoperabilno odvijanje železniškega prometa na celotnem koridorju D v Sloveniji.

 

Projekt je bil partnerski, saj koridor D poteka tudi Španijo, Francijo in Italijo, poleg tega je bila predvidena tudi nadgradnja lokomotiv z ETCS SŽ – Tovorni promet, d. o. o. Upravičenec za infrastrukturni del projekta je bilo Ministrstvo za infrastrukturo.

 

Evropska komisija je za izvedbo projekta Republiki Sloveniji dodelila 28.080.038 EUR evropskih sredstev.

Datum končanja po Odločbi Evropske komisije je bil 31.12.2015.

  • Izdelava predhodnih študij za gradnjo nove visokozmogljivostne proge/proge za visoke hitrosti Divača-Ljubljana in Ljubljana-Zidani Most

V okviru projekta sta bila izdelana:

      • dokument identifikacije investicijskega projekta za gradnjo visokozmogljivostne/hitre proge Divača-Ljubljana in Ljubljana-Zidani Most;
      • študija izvedljivosti, ki bo obsegala vsaj tri variante gradnje visokozmogljivostne/hitre proge Divača-Ljubljana in Ljubljana-Zidani Most.

Upravičenec za izvedbo projekta je bilo Ministrstvo za infrastrukturo.

Evropska komisija je za posamezni projekt Republiki Sloveniji dodelila 350.000 EUR evropskih sredstev.

Projekta sta se zaključila 30.10.2013.

  • Easyway - Inteligentni transportni sistemi

Vsebina projekta splošnega interesa, v katerega je vključeno 22 partnerjev, so bile študije in izvedbena dela na področju uvajanja inteligentnih transportnih sistemov in storitev na obstoječem cestnem omrežju na TEN-T v Republiki Sloveniji in sicer na naslednjih področjih:

      • Vseevropska storitev obveščanja potnikov,
      • Vseevropske storitve upravljanja prometa,
      • Tovorne in logistične storitve,
      • Povezana infrastruktura,
      • Evropske študije in
      • Upravljanje, ocenjevanje in razširjanje projekta.

Upravičenec za izvedbo projekta v Republiki Sloveniji je bilo Ministrstvo za infrastrukturo.

Evropska komisija je za projekt Republiki Sloveniji dodelila 2.620.000 EUR evropskih sredstev.

Projekt se je zaključil 31.12.2009.

  • Funkcionalni zračni blok centralne Evrope

Kontrola zračnega prometa Slovenije (upravičenec projekta za R Slovenijo) je s še 4 partnericami iz držav članic (Avstrija, Češka, Madžarska, Slovaška) in EUROCONROL-om prijavila študijo, katere rezultat je izvedbeni načrt za enotni zračni prostor na območju osrednje Evrope.

 

Evropska komisija je za projekt Republiki Sloveniji dodelila 323.330 EUR evropskih sredstev.

Projekt se je zaključil 31.05.2010.

  • Izvajanje scenarija statističnega področja odgovornosti (Funkcionalni zračni blok centralne Evrope)

Globalni projekt Funkcionalni blok zračnega prostora srednje Evrope je namenjen predvsem izvajanju ciljev učinkovitosti zakonodaje o enotnem evropskem nebu, zlasti na področju varnosti, zmogljivosti, učinkovitosti letov, okolja, poslanstva in stroškovne učinkovitosti.

 

Načrt izvajanja scenarija statističnega področja odgovornosti  je prvi dokument funkcionalnega bloka zračnega prostora srednje Evrope, ki obravnava usklajenost z novimi zahtevami iz veljavnih predpisov o enotnem evropskem nebu. 

Glavni cilji projekta so povezovanje zdaj razdrobljenih  dejavnosti izvajalcev storitev navigacijskih služb zračnega prometa z omrežjem funkcionalnega bloka zračnega prostora, izboljšanje koordinacije med civilnimi in vojaškimi  organi, usklajevanje in koordinacija procesa načrtovanja zmogljivosti, koordinacija vmesnika med funkcionalnimi bloki zračnega prostora pred imenovanjem upravljalca  omrežja in dejavnosti za doseganje popolne operativne interoperabilnosti sistemov upravljanja zračnega prometa.

 

Upravičenec za Republiko Slovenijo je Kontrola zračnega prometa Slovenije.
Evropska komisija je za projekt Republiki Sloveniji dodelila 265.876,18 EUR evropskih sredstev.

Projekt se je zaključil 31.12.2012.

  • Easyway - Intelegentni transportni sistemi (faza 2) 

Namen druge faze projekta Easyway je nadaljna širitev vse-evropskih storitev za nudenje prometnih informacij in upravljanja prometa na osnovi informacijsko komunikacijskih povezav. Glavni cilj Easyway je uvajanje vseevropskih sistemov in storitev ITS  na cestnih koridorjih TEN-T ter njihovih vmesnikih do urbanih območij in drugih vrst prevoza. V projekt je bilo vključeno 27 držav članic, katerih nacionalni organi so bili vključeni kot partnerji ali opazovalci.

 

Predvidene aktivnosti na podlagi Odočbe Evropske komisije:

  • Splošni opis dejavnosti uvajanja,
  • Vseevropska storitev obveščanja potnikov,
  • Vseevropske storitve upravljanja prometa,
  • Tovorne in logistične storitve,
  • Učinkovito povezana infrastruktura IKT,
  • Evropske strokovne študijske skupine,
  • Upravljanje, ocenjevanje in razširjanje projekta,
  • Pilotni projekti

Upravičenec za Republiko Slovenijo je bilo Ministrstvo za infrastrukturo.

Evropska komisija je za projekt Republiki Sloveniji dodelila 2.093.016 EUR evropskih sredstev.

Projekt se je zaključil 31.12.2012.

  • Izdelava projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za AC odsek Draženci - MMP Gruškovje

Načrtovani AC odsek Draženci-MMP Gruškovje je del avtoceste A4 Slivnica-Hajdina-Draženci-Gruškovje, ki skupaj z odsekom Šentilj-Maribor (avtoceste A1) tvori del vseevropskega omrežja TEN-T. Avtocestni odsek je dolg 13 km in proti severu povezuje že zgrajeni avtocestni odsek Slivnica-Draženci.

Načrtovani manjkajoči odsek bo izboljšal prometne povezave v severvzhodni Sloveniji in posodobil avtocestno omrežje ter tako izboljšal povezave s sosednjimi državami, ki so del omrežja TEN-T.

 

Upravičenec za Republiko Slovenijo je bilo Ministrstvo za infrastrukturo.

Evropska komisija je za projekt Republiki Sloveniji dodelila 2.022.500 EUR evropskih sredstev.

Projekt se je zaključil 31.12.2012.

  • Izvedbeni načrt (PZI) za nadgradnjo odseka železniške proge Poljčane - Pragersko

Ukrep "Priprava izvedbenega načrta za nadgradnjo železniškega odseka Poljčane - Pragersko" je del prednostnega projekta 6. Z izvedbo projekta bo pridobljena dokumentacija za dela na omenjenem odseku proge, s katero bo omogočena dolžinska in osna obremenitev proge D4 ter bo zagotovljena interoperabilnost proge, večje hitrosti in boljša varnost.

 

 

Upravičenec za izvedbo projekta je bilo Ministrstvo za infrastrukturo.

Evropska komisija je za projekt Republiki Sloveniji dodelila 1.100.000 EUR evropskih sredstev.

Projekt se je zaključil 31.12.2012.

 

  • Jadransko okno v svet ITS, ki zajema več pristanišč

Projekt s pretežno informacijskimi vsebinami je pod okriljem t.i. programa Pomorske avtoceste v okviru TEN-T finančnega inštrumenta nastal s ciljem povečati konkurenčnost Severnega Jadrana kot vrata pomorskih avtocest. Vodila ga je Pristaniška uprava Benetke, v njem pa so sodelovale vse članice združenja Severno jadranskih pristanišč NAPA (Pristaniška uprava Ravenna, Trst, Reka in Luka Koper). V sklopu projekta so pristanišča izdelala prototip IKT platforme, ki omogoča izmenjavo podatkov med pristanišči NAPA.

 

Evropska komisija je za projekt Luki Koper dodelila 317.500 EUR evropskih sredstev. 

Projekt se je zaključil 31.12.2013.

 

  • Storitve spremljanja in operacijske storitve za pomorske avtoceste (MOS4MOS)

Projekt MOS4MOS združuje 28 partnerjev iz Španije, Italije, Grčije in Slovenije. Partnerji so s pomočjo šestnajstih prototipov, ki omogočajo uvedbo oz. nadgradnjo informacijskih tehnologij, izboljšali pogoje za pomorski promet na kratke razdalje. Več informacij je na voljo na spletni strani projekta: www.mos4mos.eu/
V Republiki Slovenije sta bila upravičenca Luka Koper, d.d. in Intereuropa, d.d.

 

Evropska komisija je za projekt Luki Koper dodelila 215.840,32 EUR, Intereuropi pa 154.656,99 EUR evropskih sredstev. 

Projekt se je zaključil 31.05.2012.

 

  • Študije in izvajanje glavnih delov Uredbe (EU) 913/2010 o tovornih koridorjih

Izvedba ukrepa je podprla vzpostavitev in organizacijo koridorjev za mednarodni tovorni promet iz Uredbe (EU) 913/2010 o evropskem železniškem omrežju za konkurenčen tovorni promet. Uporabnikom prevoznih storitev (prosilcem) je bila z izvedbo ukrepa omogočena lažja komunikacija in koordinacija v postopkih naročanja vlakovnih poti v železniškem potniškem in tovornem prometu preko posebne spletne aplikacije PCS (Path Coordination Sistem). Sofinancirane dejavnosti v okviru ukrepa so bile: paketi (ukrepi) upravljanja koridorjev, paketi (ukrepi) prodaje in načrtovanja voznih redov, paketi (ukrepi, izvedba) obratovanja in poprodajnih dejavnosti ter paketi (ukrepi) programov koridorjev. Izvedbo ukrepa je podprlo 38 evropskih upravljavcem železniške infrastrukture in organov za dodeljevanje infrastrukturnih zmogljivosti, članov mednarodnega združenja upravljavcev železniške infrastrukture (RNE). Gre za mednarodni ukrep, ki ga je poleg Slovenije podpiralo tudi več pristojnih ministrstev v Avstriji, Nemčiji, na Danskem, v Italiji, Belgiji, na Nizozemskem, na Slovaškem, Madžarskem in Združenem kraljestvu.

Slovenski upravičenec za izvedbo ukrepa je bila Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije
Evropska komisija je slovenskemu upravičencu dodelila 89.993 EUR evropskih sredstev.
Projekt se je zaključil 31.12.2013.

 

  • Zelene tehnologije in ekološko učinkovite alternative za dvigala in dejavnosti na pristaniških kontejnerskih terminalih(Greencranes)

S študijo Greencranes, ki je vključevala pilotne aktivnosti, je bil dosežen cilj prispevati k ublažitvi klimatskih sprememb ter zmanjševanju emisij toplogrednih plinov preko testiranja novih tehnologij ter alternativnih goriv na kontejnerskih terminalih v Španiji, Italiji in Sloveniji.

 

Slovenski upravičenec za izvedbo ukrepa je bila Luka Koper, d.d. 
Evropska komisija je slovenskemu upravičencu dodelila 187.019 EUR evropskih sredstev.
Projekt se je zaključil 31.05.2014.

 

  • Izdelava projekta za izvedbo za avtocestni odsek Draženci–MMP Gruškovje

Na podlagi izdanega Sklepa EK je bila sofinancirana izdelava projekta za izvedbo (PZI) za avtocestni odsek Draženci–MMP Gruškovje, ki je v skladu z veljavno zakonodajo skupaj z gradbenim dovoljenjem eden od pogojev za začetek del. Končna različica projekta za izvedbo je bila izdelana na podlagi izvedbe preverjanja varnosti v cestnem prometu in izdelave revizijskega poročila,  ki sta bila prav tako predmet sofinanciranja z evropskimi sredstvi.

Upravičenec za Republiko Slovenijo je bilo Ministrstvo za infrastrukturo.

Evropska komisija je za izvedbo ukrepa Republiki Sloveniji dodelila 1.105.000 EUR evropskih sredstev.

Datum dokončanja po Sklepu Evropske komisije je bil 31.01.2015.

 

  • Projekt za izvedbo za nadgradnjo obstoječe glavne dvotirne elektrificirane železniške proge Zidani Most–Celje

Ukrep je zajemal izdelavo projektne dokumentacije Izvedbeni načrt za nadgradnjo obstoječe glavne dvotirne elektrificirane železniške proge Zidani Most – Celje. Končna različica projekta za izvedbo je bila izdelana na podlagi revizijskega poročila, ki je bilo prav tako predmet sofinanciranja z evropskimi sredstvi.

 

Z realizacijo del na omenjenem odseku, bo proga zagotavljala dolžinsko in osno kategorijo proge D4 in interoperabilnost, povečala se bo hitrost vlakov ter varnost železniškega prometa.

 

Dolžina odseka železniške proge Zidani Most – Celje je 25 km.

Upravičenec za Republiko Slovenijo je bilo Ministrstvo za infrastrukturo.

Evropska komisija je za projekt Republiki Sloveniji dodelila 1.750.000 EUR evropskih sredstev.

Datum dokončanja po Sklepu Evropske komisije je bil 31.08.2015.

 

  • ANNA (napredna nacionalna omrežja za uprave)

Splošni cilj izvedbe aktivnosti ukrepa, v katerega je bilo poleg Republike Slovenije vključenih še 13 držav članic, je bila vzpostavitev t.i. nacionalnih enotnih oken za pomorske storitve ter elektronskega prenosa podatkov za izpolnjevanje zahtev glede poročanja za plovila, ki plujejo v evropska pristanišča in iz njih, v skladu z Direktivo 2010/65/EU. Cilj ukrepa je bilo tudi doseči soglasje med sodelujočimi državami in pripraviti ukrepe za sodelovanje, ki bi pripomogli k poenostavitvi in harmonizaciji poročanja ter s tem k zmanjšanju upravnega bremena (npr. z razvojem skupnega okvira izvajanja Direktive 2010/65/EU, razvojem nacionalnih scenarijev in mehanizmov za ocenjevanje stopnje izvajanja na nacionalni ravni idr.).

 

Upravičenec za Republiko Slovenijo je bilo Ministrstvo za infrastrukturo – Uprava RS za pomorstvo.

Evropska komisija je za izvedbo ukrepa Republiki Sloveniji dodelila 200.000 EUR evropskih sredstev.

Datum dokončanja po Sklepu Evropske komisije je bil 31.12.2015.

 

  • Študija o izvajanju in vzpostavitvi koridorjev za železniški tovorni promet, vključno s poskusnimi ukrepi in telematskimi aplikacijami za izvajanje TSI

Ukrep je podpiral zamisel evropskih tovornih koridorjev za tovorni promet iz Uredbe (EU) št. 913/2010, katere splošni cilj je povečati privlačnost in učinkovitost mednarodnega železniškega tovornega prometa in s tem omogočiti večjo konkurenčnost in tržni delež železniškega sektorja na evropskem trgu prevoznih storitev.

 

Glavni cilji ukrepa, v katerega je so bile poleg Republike Slovenije vključene še Avstrija, Švedska, Danska, Italija, Nemčija, Portugalska, Združeno kraljestvo, Belgija in Nizozemska, so bili:


1. splošni razvoj smernic, osrednjih informacijskih sistemov ter podpornih dejavnosti upravljavcev infrastrukture in RailNetEurope (RNE) v skladu z določbami Uredbe;
2. vzpostavitev železniškega tovornega koridorja 3 (RFC 3) „Stockholm–Palermo“ v skladu z določbami Uredbe;
3. nadaljnji razvoj na področju informacijske tehnologije RNE in članov RNE ter dejavnosti za usklajevanje upravljavcev infrastrukture v okviru tehničnih specifikacij za interoperabilnost (TSI) za telematske aplikacije za tovorni promet (TAF) in telematske aplikacije za potniški promet (TAP).

 

Upravičenec za Republiko Slovenijo so bile Slovenske železnice – Infrastruktura d.o.o.

Evropska komisija je za projekt Republiki Sloveniji dodelila 90.000 EUR evropskih sredstev.

Datum dokončanja po Sklepu Evropske komisije je bil 31.12.2015.

 

  • NAPADRAG – Izboljšanje pomorske dostopnosti pristanišč Koper in Benetke kot korak v smeri integriranega sistema pristanišč severnega Jadrana

V sklopu sodelovanja v Združenju severno-jadranskih pristanišč (NAPA) je Luka Koper skupaj s pristaniščem Benetke na podlagi prijave na razpis TEN prejela evropska sredstva za  izvedbena dela na osnovni pristaniški infrastrukturi pristanišč Koper in Benetke. V obeh pristaniščih obstaja potreba po poglobitvi pristaniških dostopnih kanalov in bazenov.

 

Koordinator tega ukrepa je bila Luka Koper, pristaniški in logistični sistem, d.d.

 

V okviru ukrepa so bile zajete naslednje tehnične dejavnosti:

1. Pristanišče Koper: poglobitev bazena I do ustrezne globine –14 m (prva faza) in nadaljnja poglobitev do –15 m (druga faza) na strani pomola v kontejnerskem terminalu (južna stran pomola I).
2. Pristanišče Benetke: poglobitev zahodnega industrijskega kanala do globine –11,8 m na zahodu.

Upravičenec za Republiko Slovenijo je bila Luka Koper, pristaniški in logistični sistem, d.d.

Evropska komisija je za projekt Republiki Sloveniji dodelila 755.960 EUR evropskih sredstev.

Datum dokončanja po Sklepu Evropske komisije je bil 01.02.2015.

 

  • Posel za pomorske avtoceste (B2MOS)

Cilj tega širšega projekta je pokazati, kako je z nastajajočimi in obstoječimi tehnologijami, ki temeljijo na učinkovitih postopkih komuniciranja in vzajemne izmenjave informacij med zasebnimi in javnimi deležniki, mogoče izboljšati, spodbuditi in poenostaviti uporabo večmodalnih storitev pomorskega prevoza na kratkih razdaljah v okviru pomorskih avtocest. Ta projekt je vzpostavil evropsko omrežje integriranih prevoznih verig v okviru pomorskih avtocest, ki v celoti izkorišča obstoječe povezave in zmogljivosti in s tem omogoča optimalno uporabo pomorskih, cestnih in železniških virov.

Ukrep B2MoS je inovativna študija v obliki pilotnih ukrepov, namenjenih zlasti pripravi in prilagoditvi sistemov poslovnih skupnosti in pristaniških organov zahtevam Direktive 2010/65/EU, da se omogoči uporaba interoperabilnih elektronskih dokumentov in sporočil (npr. elektronskih pomorskih tovornih listov), s čimer se je povečala učinkovitost dobavnih verig za storitve od vrat do vrat prek pomorskih avtocest, spodbudila trgovina znotraj Skupnosti in izboljšala teritorialna kohezija v Evropi.

Upravičenca za Republiko Slovenijo sta bila Luka Koper, pristaniški in logistični sistem, d.d in Intereuropa d.d.

 

Evropska komisija je za izvedbo projekta slovenskima upravičencema dodelila skupno 460.453,64  EUR evropskih sredstev.

Datum dokončanja po Sklepu Evropske komisije je bil 31.12.2015.

 

  • NAPAPROG – Pospešitev terminalske in večmodalne infrastrukture v pristanišču Koper kot korak v smeri integriranega sistema pristanišč severnega Jadrana

Projekt temelji na širšem projektu Združenja severnojadranskih pristanišč (NAPA), v okviru katerega je potrebna odprava ozkih grl in dodatne zmogljivosti pristaniške infrastrukture, da bi v pristaniščih lahko sprejeli povečanje prometa. V okviru projekta so bila pridobljena projektna dokumentacija in strokovne podlage za podaljšanje pomola I v Luki Koper za 500 m in izgradnja dodatnih 4 privezov, s čimer je mogoče razširiti kontejnerski terminal. Na podlagi pridobljenega Projekta za gradbeno dovoljenje (PGD) in Projekta za izvedbo (PZI) bo Luka Koper lahko zaprosila za gradbeno dovoljenje.

Datum zaključka projekta je bil 30. april 2015.

Evropska komisija je upravičencu Luki Koper d.d. odobrila 263.000 evrov sredstev Skupnosti.

 

  • Izdelava projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekta za izvedbo za ureditev vozlišča z ureditvijo železniške postaje Pragersko

V okviru projekta je sta bila izdelana projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) in projekt za izvedbo (PZI) za ureditev železniške postaje Pragersko, vključno s tirnimi napravami. S tem bo v nadaljevanju možno urediti železniško vozlišče Pragersko, ki je trenutno ozko grlo prednostni projekt št. 6 TEN-T skladno s Sklepom št. 661/2010/EU o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja. Z ureditvijo vozlišča Pragersko bo povečana njegova prepustna in prevozna zmogljivost, z izboljšanjem tehničnih elementov se bo zagotovila kategorija D4 ter ustrezno priključevanje na načrtovano modernizirano železniško progo Pragersko – Ormož – Hodoš.

Datum zaključka projekta je bil 31. december 2015.

Upravičenec do sredstev Skupnosti je bilo Ministrstvo za infrastrukturo. Za izvedbo projekta je bilo odobrenih do 2,14 milijona evrov sredstev Skupnosti.

  • Izdelava študije variant in okoljskega poročila za novo železniško progo Ljubljana–Kranj–Jesenice–državna meja z navezavo na Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana

 

V okviru projekta je bila izdelana dokumentacija v zvezi s študijo glede možnosti umestitve trase in okoljsko poročilo za novo železniško progo Ljubljana–Kranj–Jesenice–državna meja z navezavo na Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana. Poleg tega so pridobljene še idejne rešitve za Tivolski lok. V naslednji finančni perspektivi bi bilo na taki podlagi omogočena umestitev v prostor, sprejem državnega prostorskega načrta, pridobitev zemljišč in gradbenih dovoljenj ter fizična izvedba globalnega projekta. Z implementacijo nove proge se bo odpravilo ozko grlo, saj bo nova proga dvotirna kategorije D4 s hitrostjo do 160 km/h.

Datum zaključka projekta je bil 31. december 2015.

Upravičenec do sredstev Skupnosti je bilo Ministrstvo za infrastrukturo. Za izvedbo projekta je bilo odobreno do 1,224 milijona evrov sredstev Skupnosti.

  • Pripravljalne študije in dejavnosti organizacijskih struktur železniškega tovornega koridorja št. 5

Cilj ukrepa je bil pridobiti strokovne podlage za vzpostavitev železniškega tovornega koridorja št. 5 in sama vzpostavitev struktur za izvajanje nalog iz Uredbe (EU) 913/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra o evropskem železniškem omrežju za konkurenčen tovorni promet. Železniški tovorni koridor št. 5 se nanaša na koridor Gdynia – Katowice – Ostrava / Zilina – Bratislava / Dunaj / Celovec -Videm –Benetke / Trst / Bologna / Ravenna / Gradec-Maribor – Ljubljana – Koper / Trst. Skladno z navedeno uredbo je bilo potrebno vzpostaviti opisani koridor do 10. novembra 2015. S projektom so:
- Izdelana tržna raziskava o prometu na koridorju;
- Ustanovljeni organizacijska struktura tega koridorja in pravne oblike upravnega odbora koridorja;
- Pripravljen izvedbeni načrt tega koridorja.
Datum zaključka projekta je bil 31. december 2015. Upravičenci do sredstev Skupnosti so bili poleg Ministrstva za infrastrukturo še partnerji iz Poljske, Slovaške, Češke, Avstrije in Italije.

Slovenski izvedbeni telesi sta bili AŽP in SŽ-Infrastruktura d.o.o.

Za izvedbo projekta je bilo odobreno skupaj do 1,93 milijona evrov, od tega za Slovenijo 353.767 evrov sredstev Skupnosti.

 

  • Razvoj večmodalnih povezav pristanišč severnega jadrana in njihova učinkovita vključitev v osrednje omrežje (NAPA STUDIES)

V partnerskem projektu NAPA STUDIES (Development of North Adriatic ports multimodal connections and their efficient integration into the Core Network oz. Razvoj večmodalnih povezav pristanišč severnega Jadrana in njihova učinkovita vključitev v osrednje omrežje), sta sodelovala dva slovenska partnerja in sicer, Luka Koper d.d. in Prometni institut Ljubljana, d.o.o.

 

Projekt NAPA STUDIES je v ospredje postavil razvojne potrebe pristanišč severnega Jadrana ter navezave na železniške koridorje in notranje plovne poti. Slovenska partnerja sta se osredotočila predvsem na izgradnjo dodatnih železniških tirov na območju pristanišča Koper in pripravi študije o železniškem sistemu in združljivosti z obstoječo in načrtovano železniško infrastrukturo na koprskem vozlišču. Prav tako je bila v okviru projekta pripravljena študija  o oceni režima plovnosti v bazenu I in načrtovanju novih zmogljivosti za privez v bazenu II.

 

Projekt NAPA STUDIES je združil partnerje iz Hrvaške, Italije in Slovenije in se je zaključil decembra 2015. Projekt je vodila Pristaniška uprava Reka. Skupni proračun projekta je bil 5.630.000 €, sofinanciranje s strani Evropske unije pa je 50 odstotno. Skupni proračun Slovenskih partnerjev Luke Koper, d.d. in Prometnega instituta Ljubljana, d.o.o. znaša 1.365.000,00 EUR oz. s 50% sofinanciranjem 682.500,00 EUR.

 

  • Priprava idejnega projekta, predinvesticijske zasnove, okoljskega poročila, poročila o vplivih na okolje in geodetska raziskava za izgradnjo drugega tira na odseku železniške proge Maribor-Šentilj in nadgradnjo obstoječega tira

Ukrep je del širšega projekta za izgradnjo drugega tira in nadgradnjo obstoječega tira na železniški progi Maribor-Šentilj, ki je del slovenskega omrežja TEN-T. V okviru ukrepa so bile izdelane pripravljalne študije, ki obsegajo geodetsko raziskavo, idejni projekt, predinvesticijsko zasnovo in okoljski poročili. Pripravljene študije so podlaga za dokončanje postopka prostorskega načrtovanja, sprejetje državnega prostorskega načrta ter nakup zemljišč in pridobitev gradbenih dovoljenj.

 

Datum zaključka projekta je bil 31. december 2015.

Upravičenec do evropskih sredstev je bilo Ministrstvo za infrastrukturo.

Evropska komisija je za izvedbo aktivnosti projekta Republiki Sloveniji dodelila 561.750 EUR evropskih sredstev.

 

 

 

Pravno obvestilo:

Projekti so izdelani s podporo Evropske Unije. Vsebina projekta je izključna odgovornost upravičenca do prejema sredstev in njegovih projektnih partnerjev ter v nobenem smislu ne odraža stališča Evropske Unije.