Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Sporočilo za javnost po seji VRS

Uredba o DPN za preložitev regionalne ceste Podrošt–Češnjica skozi Železnike ter ureditev vodne infrastrukture
 
Vlada je na današnji seji izdala Uredbo o državnem prostorskem načrtu za preložitev regionalne ceste Podrošt–Češnjica skozi Železnike ter ureditev vodne infrastrukture za zagotavljanje poplavne varnosti Železnikov, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
 
V državnem prostorskem načrtu, kot izvedbenem prostorskem aktu za državno prostorsko ureditev, so določene (opisane in ustrezno grafično prikazane) rešitve glede vodno gospodarskega, prometno tehničnega, komunalnega, varnostnega, okoljevarstvenega urejanja prostora, pa tudi urbanističnega, arhitekturnega in krajinskega oblikovanja posega v prostor. Prikazane so v grafičnem delu na kartah ureditvene situacije načrtovanih ureditev in ureditvene situacije gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra v merilu 1:2000 ter značilnega prečnega prereza v merilu 1:200, opisane pa so v tekstualnem delu državnega prostorskega načrta, v uredbi o državnem prostorskem načrtu in sicer v naslednjih poglavjih: načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoji glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoji glede križanj oziroma prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, merila in pogoji za parcelacijo, pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, drugi pogoji in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta, ter dopustna odstopanja. Državni prostorski načrt ima tudi obvezne priloge, med katerimi so tudi stališča do pripomb in predlogov javnosti in občine, danih v času javne razgrnitve dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta.
 
Uredba o načinu in pogojih opravljanja GJS rednega vzdrževanja objektov za varnost plovbe
 
Vlada je na današnji seji izdala Uredbo o načinu in pogojih opravljanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja objektov za varnost plovbe in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
 
Trenutno veljavna koncesijska pogodba o opravljanju gospodarske javne službe rednega vzdrževanja objektov za varnost plovbe med koncedentom in koncesionarjem je bila sklenjena na podlagi uredbe iz leta 2002. Koncesijska pogodba je bila podpisana ter je začela veljati 1. 8. 2003, z veljavnostjo desetih let, kar pomeni do 1. 8. 2013. V času veljavnosti pogodbe je prišlo do spremembe zakonodaje, zato je bilo treba sprejeti novo uredbo. Do sklenitve nove koncesijske pogodbe morata koncedent in koncesionar storiti vse potrebo za uspešno končno primopredajo, RS pa izbrati novega koncesionarja.
 

Poročilo o evidentiranem prometu in cenah nepremičnin v obmejnih upravnih enotah v letu 2012

 
Vlada se je na današnji seji seznanila s poročilom o evidentiranem prometu in cenah nepremičnin v obmejnih upravnih enotah v letu 2012.
 
Geodetska uprava Republike Slovenije je pripravila poročilo o realiziranem prometu z nepremičninami in cenami nepremičnin v obmejnih upravnih enotah v letu 2012, ki izkazuje, da v letu 2012, v primerjavi z letom 2011, v obmejnih UE ni prišlo do večjih sprememb ali odstopanj na nepremičninskem trgu. Trendi prometa in cen s posameznimi vrstami nepremičnin niso bistveno odstopali od trendov na ravni celotne države. Promet s stanovanjskimi nepremičninami se je ohranil na presenetljivo visoki ravni, njihove cene pa so ob koncu leta kazale vse močnejši trend padanja. Promet in cene zemljišč so kazali trend rasti.
 
Še vedno se večina prometa z nepremičninami, kjer kot kupci nastopajo tuje fizične ali pravne osebe, opravi v obmejnih upravnih enotah. Delež transakcij tujcev v prometu s stanovanjskimi nepremičninami v obmejnih UE se je na splošno v primerjavi z letom 2011 nekoliko povečal, vendar absolutno število takih transakcij še naprej ostaja razmeroma majhno. Največje povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah (predvsem hišah) je tradicionalno usmerjeno na območje Primorske, Krasa in Prekmurja. Največ prometa s tujci smo lani registrirali s hišami. Teh so v obmejnih UE tujci lani kupili 68 (od skupno 2.131 registriranih transakcij s hišami v vseh obmejnih UE), od tega kot ponavadi največ v kraški UE Sežana, in sicer 12 (od skupno 63-ih registriranih transakcij s hišami v tej UE). Sledi UE Koper z 8 transakcijami (od 143), s 7 transakcijami pa še UE Tolmin (od 57), UE Nova Gorica (od 104) in UE Murska Sobota (od 147).
 
Kot zanimivost naj omenimo, da smo pri spremljanju nepremičninskega trga na obali zasledili, da so se med kupci nepremičnin začeli pojavljati tudi tuji državljani, predvsem ruski, ki počitniške hiše kupujejo prek svojih podjetij, ki so ustanovljena v Sloveniji. Ker so ta podjetja formalno domače pravne osebe, teh transakcij v naših statistikah nakupov nepremičnin s strani tujcev ne zajamemo. Vendar po naših ocenah tudi absolutno število takih transakcij na letni ravni ni prav veliko.    

 
Vlada sprejela stališče Predlogu uredbe EP in ES o obveščanju Komisije o investicijskih projektih na področju energetske infrastrukture v Evropski uniji in nadomestitvi Uredbe Sveta

 

Vlada je na dašanji seji sprejela stališče k Predlogu uredbe EP in ES o obveščanju Komisije o investicijskih projektih na področju energetske infrastrukture v Evropski uniji in nadomestitvi Uredbe Sveta
 
Vlada Republike Slovenije je sprejela na podlagi 49.h člena Poslovnika Vlade Republike Slovenije stališče Republike Slovenije k zadevi Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o obveščanju Komisije o investicijskih projektih na področju energetske infrastrukture v Evropski uniji in nadomestitvi Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 617/2010 - 7735/13, ki se glasi:
 
Republika Slovenija podpira predlog nove Uredbe, saj jo razume kot solidno izhodišče pri oblikovanju orodja za zagotavljanje preglednejšega spremljanja investicij v infrastrukturo v energetskem sektorju na ravni EU, kar je bistvenega pomena za zagotavljanje zanesljive oskrbe z energetskimi storitvami in implementacijo ciljev nove energetske politike.
 
Republika Slovenija ugotavlja, da nekatere podatke iz področja električne energije in zemeljskega plina Evropski Komisiji že sporočajo posebna telesa zadolžena za pripravo večletnih razvojnih načrtov za energetsko infrastrukturo, in zato izraža stališče, da se v izognitev vsakršnega podvajanja zaradi dodatnega vzporednega obveščanja s strani držav članic s predlagano uredbo zagotovi zgolj obveščanje preostalih potrebnih podatkov.

 

 

Vlada sprejela stališče do Predloga direktive EP in ES o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij
 
Predlog Direktive naslavlja pomorske sektorje in se sklicuje na cilje strategije EU 2020 (pametno, trajnostno in vključujoče gospodarstvo). Ključni cilj Predloga Direktive je vzpostaviti celostno upravljanje aktivnosti na morju in obali, da bi zagotovili trajnostno rast in ohranjanje morskih in obalnih ekosistemov. Predlog Direktive predvideva, da se bo izvajala v obliki sistematičnega, usklajenega, vključujočega in čezmejnega pristopa k celostnemu pomorskemu upravljanju, v skladu z nacionalnim in mednarodnim pravom.
 
Vlada je na današnji seji sprejela na podlagi 49.h člena Poslovnika Vlade Republike Slovenije predlog stališča Republike Slovenije k Predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij, ki se glasi:
 
Republika Slovenija podpira široko in poglobljeno razpravo držav članic o različnih instrumentih za skladnejše in bolj učinkovito urejanje morskega in obmorskega prostora na ravni EU. Hkrati meni, da obstoječi okvir, predvsem celostne pomorske politike, za enkrat daje dovolj možnosti za tovrstne razprave.
 
Republika Slovenija načeloma podpira predlagane cilje Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za pomorsko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij.
 
Republika Slovenija je zadržana do oblike predlaganega pravnega instrumenta za dosego ciljev tega predloga.
 
Republika Slovenija meni, da je v okviru teh razprav treba posebno pozornost nameniti vprašanju subsidiarnosti, proporcionalnosti predlaganih ukrepov, izvedljivosti predlaganih rokov in upoštevanju nacionalnih specifičnosti, zlasti na področju prostorskega načrtovanja.
 
 
Vlada sprejela stališče k predlogu uredbe EP in ES o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov
 
Vlada je sprejela na današnji seji na podlagi 49.h člena Poslovnika Vlade Republike Slovenije predlog stališča Republike Slovenije k zadevi Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 261/2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter Uredbe (ES) št. 2027/97 o odgovornosti letalskih prevoznikov v zvezi z letalskim prevozom potnikov in njihove prtljage - 7615/13, ki se glasi:
 
Republika Slovenija podpira namen in cilje Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 261/2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter Uredbe (ES) št. 2027/97 o odgovornosti letalskih prevoznikov v zvezi z letalskim prevozom potnikov in njihove prtljage (gradivo sveta EU št.7615/13).