Skoči na vsebino

NOVICA

Sporočilo za javnost po seji Vlade RS

 

Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje Sama Bevka


Vlada RS je na današnji seji  sprejela besedilo odgovora na poslansko pobudo poslanca Sama Bevka v zvezi z nadaljevanjem postopka priprave državnega prostorskega načrta za izgradnjo državne ceste Cerkno – Hotavlje.


Poslanec Samo Bevk je na Vlado RS naslovil poslansko pobudo v zvezi z nadaljevanjem postopka priprave državnega prostorskega načrta za izgradnjo državne ceste Cerkno – Hotavlje. Vlada RS je v marcu 2013 sprejela sklep, da se postopek priprave načrta za državno cesto Cerkno – Hotavlje ustavi. Na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor se po skupni odločitvi pobudnika, investitorja in koordinatorja postopka priprave DPN, le-ta ponovno preuči. Na podlagi ugotovitev bo možna tudi sprememba sklepa Vlade RS in nadaljevanje izdelave projektne in druge dokumentacije za optimizacije v severnem koridorju z vidika ekonomske in okoljske sprejemljivosti.


Projekti na 4. razvojni osi se nadaljujejo in izvajajo, financiranje državnih cest iz evropskih sredstev pa je predvideno v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI).


Namensko uporabo sredstev iz naslova letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu urejata Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v javno železniško infrastrukturo  ter Zakon za uravnoteženje javnih financ, ki v 45. členu navaja, da se s tem zakonom v proračunu Republike Slovenije določi način zagotavljanja namenskih sredstev za izvedbo investicij in vzdrževanja prometne infrastrukture v obdobju od leta 2010 do leta 2023. Viri, zagotovljeni po tem zakonu, so namenjeni za izvedbo investicij in vzdrževanja prometne infrastrukture, kot je bilo načrtovano v sprejetem Načrtu razvojnih programov državnega proračuna in se izvajajo skladno s sprejetim zakonom, ki opredeljuje izvrševanje proračuna (ZIPRS1314).

 

 

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa


Vlada RS je na današnji seji sprejela predlog besedila Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o  opravilih cestnega prometa. Temeljni cilj spremembe zakonodaje je zmanjšanje števila prometni nesreč s smrtnim izidom in števila telesno poškodovanih v prometnih nesrečah ter povečati varnost vseh udeležencev v cestnem prometu (zlasti tistih najšibkejših). Prav tako je pomembno, da iz prometa takoj izločimo najhujše kršitelje in njihovo hitro nadaljnjo obravnavo.


Predlagana novela Zakona o pravilih cestnega prometa spreminja oziroma dopolnjuje posamezne zakonske določbe, s čimer zasleduje glavne cilje prometno varnostne politike v državi, in sicer s:
- strožjo obravnavo voznikov povratnikov,
- jasnejšim določanjem pooblastil pooblaščenih uradnih oseb ter
- poenotenjem določenih predpisanih glob in stranskih sankcij za prekrške s področja varnosti cestnega prometa.

 

V predlogu zakona se dodaja razlaga treh pojmov (3. člen ZPrCP), in sicer enosledno vozilo, dvosledno vozilo in smerno vozišče. Pojem kolo s pomožnim motorjem bo opredeljen in vnesen v predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o motornih vozilih.


Pri pooblastilih občinskega redarstva (15. člen ZPrCP) se samo jasneje določa na katerih cestah v naselju lahko občinski redarji izvajajo nadzor ter urejajo promet, pri čemer ostajajo pooblastila nespremenjena. Med ceste v naselju spadajo tako tudi nekategorizirane ceste, dane v javno uporabo.


Za zagotavljanje varnosti in nemotenega prometa na cestninskih cestah se dajejo cestninskim nadzornikom pooblastila za izvajanje nadzora nad omejitvijo prometa (28. člen), vremenskimi razmerami (28.a člen) ter zimo in zimskimi razmerami (29. člen), v zvezi s pooblastili pa smejo zahtevati na vpogled določene listine in izločiti vozila, ki ne upoštevajo navedenih določb, iz prometa. V skladu z navedenimi predlaganimi pristojnostmi lahko cestninski nadzorniki opravljajo le nadzor na cestninskih cestah, promet pa smejo urejati le policisti. Pooblastila za nadzor nad omejitvijo prometa so imeli cestninski nadzorniki že na podlagi Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 109/10), vendar je bila z zadnjo novelo Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 57/12) ta pristojnost črtana.


S spremembo 23. člena ZPrCP se ponovno zagotavlja možnost zasega motornega vozila tudi za kršitve vožnje brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Navedena sprememba bo dodatno »učinkovito orodje« v rokah nadzornih organov, da bodo vozniku, ki bo zaloten pri vožnji motornega vozila, takoj ob zalotitvi zasegli motorno vozilo, s čimer se bo zagotovila učinkovita izločitev nevarnega voznika v cestnem prometu s čimer se bo zmanjšalo tveganje in možnost nadaljnje udeležbe takega voznika v cestnem prometu. Na novo se opredeljuje hujši prekršek, ki je določen v 4. odstavku 23. člena. Za hujši prekršek se določa prekršek, za katerega je bila izrečena stranska sankcija najmanj treh kazenskih točk. Navedena opredelitev hujšega prekrška je identična kot jo določa 23. člen ZP-1. Prav tako se z dopolnitvijo za hujši prekršek določa vsakršno vožnjo motornega vozila brez veljavnega vozniškega dovoljenja oziroma vse izvedbene oblike, ki jih inkriminira 8., 10. in 11. odstavek 50. člena ZVoz. Dopolnjuje se tudi nabor kršitev v 1. odstavku 23. člena, ki se za zaseg motornega vozila upoštevajo v predkaznovanosti ob predpogoju, da je bil voznik zaloten pri hujšem prekršku. 
 

V 24. členu je nekoliko spremenjen določba, ki se nanaša na pridržanje voznika. Policistom omogoča, da kljub temu, da obstaja eden od pogojev iz 1. do 3. točke (torej pogoji, da se voznika motornega vozila ne pridrži), lahko odločijo za pridržanje voznika motornega voznika.


Z dopolnitvijo določbe 27. člena ZPrCP, ki določa dolžnost upoštevanja pravil se v novem devetem odstavku predlaga zvišanje sankcije iz sedanjih 250 eurov na 500 eurov. Prav tako se v novo dodanem stavku predlaga izrek stranske sankcije petih kazenskih točk za voznika motornega vozila, ki ne ravna po predpisanem znaku, s katerim ga pooblaščena uradna oseba ustavlja (PUO) ali ne upošteva odredbe o prepovedi nadaljnje vožnje. S predlagano strožjo sankcijo se zagotavlja učinkovitejše izvajanje pooblastil pooblaščenih uradnih oseb, ki izvajajo pooblastila v skladu s predpisi. Dodatno pa se z višjo zagroženo sankcijo zagotavlja  generalna prevencija udeležencev v cestnem prometu v smislu, da se spodbuja k upoštevanju spoštovanja znakov in odredb pooblaščenih uradnih oseb, ker se v nasprotnem primeru lahko izreče tudi sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

 

 

Vlada potrdila Spremenjen srednjeročni program postopnega zapiranja RTH ter sprejela nujne ukrepe za reševanje finančne problematike v gospodarski družbi RTH

 
Vlada RS je na današnji seji potrdila „Spremenjeni srednjeročni program postopnega zapiranja RTH, III. faza 2012-2015 (po Zakonu o uravnoteženju javnih financ :ZUJF-u) (čistopis 3. izdaja)”, samo v delu, ki se nanaša na aktivnosti predvidene do konca leta 2015 in nalaga javnemu podjetju RTH d.o.o., da v okviru predvidenih sredstev po ZUJF-u izvede zapiralne aktivnosti do konca leta 2015.  Javno podjetje RTH d.o.o., mora v roku 30 dni od prejema tega sklepa pripraviti „Spremenjen srednjeročni program postopnega zapiranja RTH, III. faza 2012-2015 (po ZUJF-u)” v višini sredstev in obsegu aktivnosti, določenih v ZUJF-u. Vlada RS je na današnji seji sprejela tudi nujne ukrepe za reševanje finančne problematike v gospodarski družbi RTH.
 
Podjetje je pripravilo in na Ministrstvo za infrastrukturo in prostor posredovalo konec aprila 2013 Spremenjen srednjeročni program postopnega zapiranja RTH, III. faza 2012-2015 (po ZUJF-u) (čistopis 3. izdaja) (v nadaljevanju: SprSPPZRTH-3). S potrditvijo programa je predvideno kontinuirano nadaljevanje programa postopnega zapiranja v skladu z ZUJF-om. 
 
Sredstva so bila z ZUJF-om  glede na predhodni srednjeročni program znižana iz 66 mio EUR na 22 mio EUR in sicer so znašajo za naslednja leta  2013-2015 po 5 mio EUR, v letu 2012 pa so znašala 7 mio EUR.
 
Podjetje RTH je 11. 7. 2012 pripravilo Izhodišča za pripravo srednjeročnega programa zapiranja RTH za obdobje 2012-2015, z oceno potrebnih sredstev za obdobje 2016-2020. V teh izhodiščih je vodstvo RTH d.o.o., Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (v nadaljevanju: MZIP) opozorilo, da je zmanjšanje sredstev po ZUJF-u v primerjavi s programom sprejetim na Vladi RS tolikšno, da ne zadošča niti za pokrivanje stalnih stroškov.
 
Pripravljavec ni sledil dejanskim finančnim usmeritvam in veljavnim pravnim okvirjem.
 
Izkoriščanje premoga bi potekalo v nasprotju s Sklepom o državnih pomočeh. S Programom niso sledili usmeritvi o dokončnem zaprtju rudnika do konca leta 2015, kot je to določeno z zgoraj omenjenima dokumentoma. Nerealna pa je bila tudi navedba, da bo letu 2015 potrebno zagotoviti še 30 mio EUR za izvajanje kadrovsko socialnega programa in ekološko prostorske sanacije površin.
 
Podjetje RTH d.o.o. je pripravilo Spremenjen srednjeročni program postopnega zapiranja RTH, III. faza 2012-2015.
 
Prednostno se bo obravnavalo izvajanje kadrovskega prestrukturiranja, med jamskimi objekti pa bodo najprej zaprti jamski objekti, ki zahtevajo visoke stroške vzdrževanja, nadalje pa objekti, v katerih se pojavljajo nevarni pojavi in zatem ostali objekti. Aktivnosti, ki jih izvajajo zunanji izvajalci, pa bodo prilagojene tekoči plačilni sposobnosti. V sklop aktivnosti na površini spadajo demontaže in rušenje objektov na separaciji in rušenje transportnih koridorjev.
 
V splošnem je področje izvajanja del na površini površine razdeljeno na dva dela:
• ekološko sanacijo, ki zajema vse aktivnosti v zvezi s sanacijo površine nad odkopnimi polji in
• prostorsko sanacijo, ki zajema rušenje objektov.
 

V programu se načrtuje, da bodo v programskem obdobju 2012 - 2015 zmanjšali število zaposlenih za 340 delavcev oz. v obdobju 2013-2015 za 165 delavcev. Tako naj bi bilo na koncu leta 2015 v RTH zaposlenih le še 117 delavcev, ki bodo zadolženi za dokončanje zapiralnih del. Načrtovano zmanjšanje števila zaposlenih je razvidno iz tabele v programu na strani 96.
Za učinkovito izvedbo KSP-ja je predvideno, da bo v celotnem obdobju 2012-2015 potrebno zagotoviti 9 mio EUR, od tega dobrih 40 % za aktivne oblike, 57 % za pasivne oblike in 3 % predhodnim postopkom.
 
Zaradi določbe ZUJF-a, da se proračunski viri financiranja zmanjšajo iz predvidenih 66 mio EUR na 22 mio EUR je potrebno financiranje zagotoviti še iz drugih virov, ki za pokritje obveznosti morali znašati 22,4 mio EUR. Drugi vir bi se zagotavljali iz predvidenih delnih prodaj kapitalskih deležev in drugega stvarnega premoženja družbe ter iz prodaje delnic NLB.
 
V SprSPPZRTH-3 je prikazana tudi primerjava predvidenih sredstev  za zapiranje rudnika pred in po sprejetju ZUJF-a ter dejanska oz. predvidena realizacija. Primerjava podatkov v tabeli kaže, da bodo v obdobju 2010-2015 dobljena proračunska sredstva, v primerjavi z ZPZRTH pred spremembo po ZUJF, manjša za 47,8 mio EUR ali za 50,9%. Kljub prepolovljenim sredstvom, bo družba RTH, s predvideno zagotovitvijo drugih virov financiranja, v tem obdobju za zapiralna dela porabila 69,8 mio EUR. 
 
Nerealizirana dela, bo treba izvesti v letih po letu 2015. Do konca leta 2015 se predvideva dokončno zaprtje jam Dol, Hrastnik, Ojstro in tudi jame Trbovlje. Odprti ostanejo le glavni povezovalni objekti jame Dol, Ojstro in Trbovlje, ki bodo služili zračenju in odvodnjevanju odprtih objektov v jamah.
Stroške zapiranja jam (stroški dela, materiala in storitev) po letu 2015 vodstvo RTH, ocenjuje na 16 mio EUR.
 
Zaradi naslednjih dejstev mora RTH pripraviti spremenjen Srednjeročni program:
• Po letu 2015 so predvidene še vse neizvedene aktivnosti na področju EPS površine. Družba RTH ocenjuje, da bo za izvedbo dokončne EPS površine po letu 2015 treba zagotoviti še približno 30 mio EUR.
• Glede na predvideno dinamiko zmanjševanja števila zaposlenih po SprSPPZRTH-3, KSP v programskem obdobju 2012-2015 ne bo zaključen. Nerazrešenih bo ostalo delavcev za katerih aktivno razrešitev bi potrebovali po letu 2015, 5 mio EUR.
• Ne glede na to, da področje monitoringa po zaprtju rudnika ni zakonsko regulirano, je vodstvo rudnika tudi za namen izvajanja monitoringa predvidelo za ta namen po letu 2015 še 5 mio EUR, pri tem pa ni opredelilo končnega obdobja.
• Na podlagi ocen vodstva bodo stroški realizacije nerealiziranih del in aktivnosti po letu 2015, okrog 56 mio EUR. K temu je treba dodati še 14,44 mio EUR izdatkov za poplačilo posojil, kar skupaj znaša slabih 70,5 mio EUR.

  

• Na koncu programa vodstvo RTH d.o.o kot alternativno možnost za cenejše zaprtje rudnika  navaja odprtje Rudnika Brnica, v katerem bi v obdobju od 2013 do 2034 izkopali 6,25 mio ton premoga, povprečne kurilne vrednosti 12,10 GJ na tono in ga po ceni 2,60 EUR na GJ prodali  TET-u. Kot prednost navajajo:

 

• možnost prezaposlitve 80 do 100 zaposlencev.
• prodaja osnovnih sredstev družbe RTH novemu podjetju Rudnik Brnica (na kakšni osnovi podjetje za odprodajo osnovnih sredstev šteje jamske objekte, npr. vpadnike in druge jamske objekte, ki so bili v programu zapiranja predvideni za likvidacijo ali kot objekti za dostop za vzdrževanje)
• ustvarjanje dodatnih prihodkov iz naslova prodaje računovodskih storitev in storitev informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT).
• zmanjšanje odhodkov financiranja zaradi delnih poplačil idr.

 

 

Razrešitev dveh članov sveta javne agencije za civilno letalstvo RS


Vlada RS je na današnji seji sklenila, da se  z mesta člana sveta Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije,   z dnem  31.05.2013 razrešita mag. Dušan Hočevar in mag. Tomaž Franc Koželj, zaradi nezdružljivosti položajev.

 

 

Vlada je imenovala dva državna sekretarja na MZiP

 
 
Vlada RS je na današnji seji za državna sekretarja na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, z dnem 30.5. 2013, imenovala mag. Bojana Kumra in  mag. Bojana Babiča.
 
Bojan Babič, rojen 8. 12. 1959, je  magister organizacijskih ved, z dolgoletnimi izkušnjami na področju vodenja in organizacije, je svojo poklicno pot začel v okviru Ministrstva za obrambo, najprej kot vodja sektorja v Upravi za varnost, nadaljeval kot vodja stalne dežurne službe v Kabinetu ministra za obrambo, leta 1998 pa je postal vodja izobraževalnih programov na MO. Leta 2003  je zasedel mesto državnega sekretarja v Ministrstvu za promet, kjer je bil zadolžen predvsem za področje letalstva, junija 2004 pa je prevzel vodenje Uprave za civilno letalstvo. Leta 2006 se je zaposlil v družbi Petrol d.d. Ljubljana, kot svetovalec predsednika uprave za področje varovanja in južne trge. Julija 2006 je postal izvršni direktor družbe Petrol Oti Slovenija na Kosovu, januarja 2012 pa je prevzel mesto direktorja družbe Petrol VNC d.o.o.  
 
Bojan Kumer,  rojen 30. 7. 1974, univ. dipl. ing. elektrotehnike, je svojo poklicno pot začel leta 2001 v podjetju Elektro Celje, d.d. Februarja 2003 je prevzel funkcijo vodje nakupa in prodaje električne energije v podjetju Elektro Celje, d.d. in nato še istega leta v septembru vodenje Enote za trženje z električno energijo v tem istem podjetju,  ter nato s februarjem 2004 postal izvršni direktor trženja z električno energijo. Leta 2008 je ob delu uspešno zaključil tudi podiplomski magistrski študij elektrotehniške znanosti na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Leta 2009 sprejme nov izziv in se zaposli v podjetju GEN-I kot Vodja projektov za razvoj poslovanja v tujini. Meseca aprila leta 2010 prevzame vodenje Službe za prodajo v Sloveniji in dobavitelja GEN-I d.o.o. skupaj z ekipo pripelje do največjega dobavitelja el. energije v Sloveniji; lani tudi aktivno sodeluje pri uspešnem prodoru GEN-I na maloprodajni trg prodaje zemeljskega plina končnim kupcem.