Skoči na vsebino

NOVICA

123. redna seja Vlade RS

Vlada bo z družbo SŽ – Potniški promet sklenila Pogodbo o izvajanju obvezne GJS prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu za obdobje od 2017 do 2031

Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep, da z družbo SŽ–Potniški promet, družba za opravljanje prevoza potnikov v notranjem in mednarodnem železniškem prometu, d.o.o. sklene Pogodbo o izvajanju obvezne gospodarske javne službe (GJS) prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu za obdobje od 2017 do 2031. Za podpis je pooblastila Damirja Topolka, direktorja Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo.

S pogodbo se SŽ-Potniški promet, d.o.o., zavezuje za izvajanje obvezne gospodarske javne službe potniškega prometa v notranjem in čezmejnem železniškem prometu. Pogodba vključuje tudi investicijo nabave novih potniških voznih sredstev, predvidena pa je tudi nabava 25 novih vlakov za prevoz potnikov.

Za financiranje izvajanja obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu, se za letošnje leto zagotovijo proračunska sredstva v višini 50.000.000,00 evrov.

 

Vlada se je seznanila o višini in namenu porabe sredstev ter izvajanjem programa postopnega zapiranja Rudnika Trbovlje-Hrastnik od januarja do marca 2016

Vlada RS se je na današnji seji seznanila s poročilom Ministrstva za infrastrukturo o višini in namenu porabe sredstev ter izvajanju programa postopnega zapiranja Rudnika Trbovlje-Hrastnik v obdobju od januarja do marca 2016.

Poročilo je pripravilo Ministrstvo za infrastrukturo, ki je odgovorno za izvajanje programa in namensko koriščenje proračunskih sredstev. Poročilo o izvedenem nadzoru nad zapiralnimi in ostalimi aktivnostmi pa je pripravil izvajalec storitev nadzora GEOSTERN d.o.o., ki je neodvisna strokovna inštitucija.

Ministrstvo za infrastrukturo, kot ministrstvo pristojno za energetiko, iz četrtletnega poročila nadzora postopnega zapiranja Rudnika Trbovlje-Hrastnik za obdobje od januarja do marca 2016 ni ugotovilo nepravilnosti, ki ne bi bile sproti obravnavane pri izvajalcu nadzora in predstavljene v poročilu nadzora postopnega zapiranja Rudnika Trbovlje-Hrastnik za obdobje od januarja do marca 2016.

 

Vlada sprejela odgovor na vprašanji komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance v zvezi z delovanjem Sklada za financiranje razgradnje NEK

Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na dve vprašanji komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance v zvezi z delovanjem Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško.
Komisija vlado sprašuje: (1) zakaj še vedno ni zaključena in potrjena revizija Programa razgradnje NEK ter odlaganja nizko- in srednje-radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva in (2) kako poteka delo Meddržavne komisije za spremljanje izvajanja pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo, v zvezi z revizijo programa razgradnje NEK.

Vlada v odgovoru na prvo vprašanje pojasnjuje, da je bilo na zasedanju Meddržavne komisije julija 2015 sklenjeno, da zaradi novih okoliščin, povezanih z dolgoročnim obratovanjem NEK, meddržavna komisija soglaša, da se ustavijo vse aktivnosti v zvezi z izdelavo druge revizije programa razgradnje NEK, odlaganja nizko in srednje radioaktivnih odpadov in izrabljenega jedrskega goriva. Strokovni organizaciji pa skupaj z NEK pripravijo predlog projektne naloge za izdelavo nove revizije Programa odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva ter predlog projektne naloge za izdelavo nove revizije Programa razgradnje NEK. Ker se strokovni organizaciji še nista uskladili glede vsebine projektne naloge, še ni prišlo do zasedanja meddržavne komisije, kjer bi projektne naloge potrdili in nadaljevali z aktivnostmi za pripravo revizij obeh programov.

Vlada v odgovoru na drugo vprašanje pojasnjuje, da je Meddržavna komisija sestavljena iz predstavnikov slovenske in hrvaške delegacije, vsako delegacijo pa vodi minister, pristojen za energijo. Zaradi večkratnih volitev, menjav vlade in pristojnih za vprašanje meddržavne komisije za NEK na hrvaški strani, ter dejstva, da se strokovni organizaciji še nista uskladili glede vsebine projektnih nalog, ki naj bi jih meddržavna komisija obravnavala, ni prišlo do  zasedanja meddržavne komisije od julija 2015. Slovenija je že začela s pripravami za naslednji sklic zasedanja meddržavne komisije.

 

Vlada sprejela odgovor na vprašanje poslanca Janka Vebra o postavitvi prometnih znakov divje živali na cesti

Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Janka Vebra v zvezi s postavitvijo prometnih znakov divje živali na cesti in plačila odškodnin v primeru prometnih nesreč med vozili in divjadjo
Vlada v odgovoru pojasnjuje, da je v Zakonu o divjadi in lovstvu določeno, da je upravljavec lovišča ali lovišča s posebnim namenom dolžan obvestiti upravljavca javne ceste, ki vodi skozi lovišče, o krajih stalnih prehodov divjadi čez cesto zaradi postavitve ustreznega prometnega znaka. Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah določa, da se prometni znak 1119 oziroma 1119-1 »divje živali na cesti« postavlja na podlagi podatkov o evidentiranem stalnem prehodu divjadi, kjer mora biti razpoložljiv podatek o lokaciji prehoda, število evidentiranih poškodb  ter podatek o povozih divjih živali. Označitev prehoda s prometnim znakom 1119 oziroma 1119-1 se izvede ob natančno ugotovljeni lokaciji stečine in pogoju, da je bilo na območju prehodov, v dolžini najmanj 500 m ugotovljenih vsaj 10 povozov divjih živali na leto v obdobju zadnjih petih let. Za spremljanje in evidentiranje zahtevanih podatkov je odgovoren upravljavec lovišča, lahko tudi druga naravovarstvena služba. Prometni znak 1119 ali 1119-1 se postavlja le na mestih, kjer se na proučevani dolžini cestnega odseka ugotovi stalna stečina, ne pa tudi na mestih, kjer živali le posamično ali izjemoma prečkajo cesto.
V Zakonu o divjadi in lovstvu je še določeno, da za škodo na divjadi in na vozilu, ki jo povzroči trk divjadi in premikajočega se vozila odgovarja ali voznik vozila, kolikor se ugotovi, da ni vozil v skladu s predpisi, ali upravljavec lovišča, kolikor se ugotovi, da je škoda nastala zaradi dejanj upravljavca, ali upravljavec za škodo na divjadi in voznik za škodo na vozilu, kolikor sta oba storila vse potrebno, da do škode ne bi prišlo. Republika Slovenija torej ni odgovorna za škodo, ki jo povzroči divjad.