Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

146. redna seja Vlade RS

Vlada sprejela sklep o brezplačnem prenosu poslovnega deleža RS v Zavodu IRCUO na Občino Žiri

Vlada je na današnji seji sprejela sklep o prenosu ustanovitvenega vložka RS v Zavodu IRCUO (Industrijski razvojni center za usnjarsko in obutveno industrijo) Žiri na Občino Žiri. RS in Občina Žiri bosta sklenila pogodbo o brezplačnem prenosu ustanovitvenega vložka RS v Zavodu IRCUO v višini 22.293,68 evra oziroma 19,01 %, ki ga ima RS v IRCUO. Vlada za podpis omenjene pogodbe pooblasti dr. Petra Gašperšiča, ministra za infrastrukturo.

Vložek se bo na občino prenesel, ker je Občina Žiri januarja 2017 izrazila interes za prenos neodplačnega deleža RS v zavodu na občino. V njenem interesu je namreč dobro delovanje podjetja, ker je pomemben zaposlovalec v Žireh in okolici ter ker je občina lastnik svetovne blagovne znamke.

Obstoj slovenske čevljarske in usnjarsko predelovalne industrije ter njen nadaljnji razvoj je pomemben za regijo in državo. Ureditev statusa bi pozitivno prispevala k nadaljnjemu razvoju podjetja in povečanju njegove razvojne konkurenčnosti. Tehnološki center se je od ustanovitve usmeril na proučevanje novih tehnoloških pristopov pri razvoju in izdelavi obutve, izvajanju raziskovalnih projektov v sklopu sofinanciranja tehnoloških centrov ter na nudenje storitev testiranja različnih materialov za potrebe zmanjševanja razvojnih tveganj. Njihova vizija je postati gonilna sila razvoja usnjarske in obutvene industrije v Sloveniji, ki odločilno pomaga k dvigu konkurenčnosti slovenske usnjarske in obutvene industrije na svetovnem tržišču. Namen centra je povečevanje donosnosti in izvozne konkurenčnosti svojih članic, podjetij iz usnjarske in obutvene industrije.

Ministrstvo za infrastrukturo bo spremljajo izvajanje določil omenjene pogodbe in o tem poročalo Vladi RS.

 

Vlada se je seznanila s stanjem v energetiki v 2016

Vlada se je na današnji seji seznanila s Poročilom o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2016, ki ga je junija 2017 sprejel Svet Agencije za energijo.

Na področju elektroenergetskih omrežij je opazen hiter razvoj, omrežja prihodnosti naj bi bila stroškovno učinkovita in trajnostna, uspešno se izvajajo pilotni projekti. V Sloveniji se hkrati hitro razvija sistem naprednega merjenja; konec leta 2016 je imela polovica uporabnikov na distribucijskem sistemu napredne merilne naprave. Tudi v energetiki postaja vse bolj aktualno vprašanje kibernetske varnosti, kjer agencija daje pobude za načrtno in koordinirano ravnanje.

Podatki kažejo, da je slovenski energetski veleprodajni trg dobro razvit z visoko stopnjo preglednosti. 

Na področju zemeljskega plina se je poraba leta 2016 povečala že drugo leto zapored, in sicer za 4,5 odstotka glede na leto pred tem, na prenosni in distribucijski sistem pa je bilo konec leta priključenih 133.439 končnih odjemalcev. Stopnja koncentracije na veleprodajnem trgu je visoka. V tem letu so se že pokazali ugodni učinki novih pravil za izravnavo odstopanj, saj so bile skoraj vse količine za izravnavo odstopanj prodane oziroma kupljene na trgovalni platformi. Razvile so se dejavnosti v okviru virtualne točke, ki je namenjena transakcijam z zemeljskim plinom, delovanju trgovalne platforme za izravnavo odstopanj nosilcev bilančnih skupin in izvajanju storitev oglasne deske.

Na področju varstva potrošnikov so posebej predpisane vsebina pogodbe o dobavi in obvezne sestavine splošnih pogojev poslovanja, kar daje končnim odjemalcem dodatno zaščito kot šibkejši stranki v postopkih sklepanja pogodbe.

Poglavje o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov ter s soproizvodnjo toplote in elektrike poleg pregleda podporne sheme vključuje tudi izvajanje ukrepov učinkovite rabe energije pri zavezancih – energetskih podjetjih.

Oskrba s toploto in drugimi energetskimi plini se zagotavlja v okviru zaključenih distribucijskih sistemov kot izbirna lokalna gospodarska javna služba ali kot tržna distribucija.

Trga z električno energijo in zemeljskim plinom sta odprta, razmere v energetiki pa se hitro spreminjajo, je še zapisano v poročilu.

 

Predlog bodoče ureditve izvajanja gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja

Vlada RS se je na današnji redni seji seznanila s Poročilom Delovne skupine za izpolnitev zavez iz odzivnega poročila na poročilo Računskega sodišča RS v zvezi z revizijo izvedbe popravljalnih ukrepov za ureditev izvajanja gospodarske javne službe (GJS) sistemskega operaterja distribucijskega omrežja (SODO).

Vlada je na podlagi tega poročila Slovenskemu državnemu holdingu predlagala, naj:

-    izvede aktivnosti glede oddelitve tržnih družb od elektrodistribucijskih družb, vključno s proučitvijo možnosti dokapitalizacije HSE z državnim deležem v oddeljenih tržnih družbah;

-       pravočasno izvaja ukrepe v skladu s sprejetim Letnim načrtom upravljanja kapitalskih naložb za leto 2017 glede elektrodistribucijskih družb in o izvajanju aktivnosti mesečno poroča vladi.

Omenjena delovna skupina je zaključila z delom.

 

Vlada se je seznanila z informacijo o podpisu dodatnega Pisma o nameri o vzpostavitvi AZB koridorja

Na pobudo Slovenije že od začetka procesa Brdo na področju prometa v letu 2011 potekajo aktivnosti za ustanovitev Alpsko-Zahodno Balkanskega železniškega tovornega koridorja (AZB koridor) oz. njegovo vključitev med jedrno vseevropsko prometno omrežje (TEN-T omrežje). Za ta namen so v letu 2015 vse države na tem koridorju (Avstrija, Bolgarija, Hrvaška, Slovenija in Srbija) podpisale Pismo o nameri za ustanovitev AZB koridorja. Tega pisma Evropska komisija (EK) ni sprejela, ker ga je podpisala tudi Srbija, ki ni članica EU.

Februarja 2017 je bil s predstavniki DG MOVE sklenjen dogovor, da bo EK le sprejela že podpisano pismo o nameri s strani ministrov kot izraz politične volje, da pa se mora podpisati še dodatno pismo o nameri na tehnični ravni in na nižjem nivoju (s strani državnih sekretarjev, pomočnikov ministra ipd.). Vsebina dodatnega pisma o nameri je pripravljena in usklajena med državami članicami, podpis pa je previden v začetku septembra 2017. S strani Slovenije ga bo podpisal Jure Leben, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo.

EK bo na podlagi tega do konca leta 2017 izvedla vse postopke za vključitev tega koridorja med železniške tovorne koridorje EU in zagotovila sofinanciranje aktivnosti, ki izhajajo iz te vključitve.

 

Vlada pooblastila ministra za infrastrukturo za podpis sporazuma med vladama Slovenije in Tunizije o mednarodnem cestnem prevozu potnikov in blaga

Vlada je na današnji seji sprejela Poročilo o zaključku pogajanj za sklenitev Sporazuma med Vlado RS in Vlado Republike Tunizije o mednarodnem cestnem prevozu potnikov in blaga. Za podpis usklajenega besedila sporazuma je pooblastila dr. Petra Gašperšiča, ministra za infrastrukturo.

Razlog za sklenitev sporazuma je pospešiti in okrepiti sodelovanje na področju prevoza potnikov in blaga, ki bo temeljilo na skupnih interesih obeh držav, ter tako spodbuditi gospodarsko sodelovanje in blagovno menjavo med državama. S sporazumom želita državi pospešiti sodelovanje na področju cestnega prevoza med državama in v tranzitu čez njuni ozemlji ter tudi potovanje praznih vozil. Sporazum ureja naslednja področja: področje uporabe, opredelitev izrazov, prevoz potnikov (linijski in občasni prevozi), prevoz blaga (sistem dovolilnic, izjeme glede uporabe dovolilnice, skupne določbe za prevoz blaga), skupne določbe (tristranski prevoz, davčne določbe, mase in mere vozil, oprema in druge značilnosti vozil, nadzor, obveznosti prevoznikov in kršitve, sodelovanje in skupni odbor) ter končne določbe (začetek veljavnosti in trajanje sporazuma).

 

Vlada sprejela sklep o imenovanju mag. Jožeta Dimnika za generalnega direktorja Direktorata za energijo

Vlada je na današnji seji sprejela sklep o imenovanju mag. Jožeta Dimnika za generalnega direktorja Direktorata za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo za dobo petih let, in sicer od 1. 9. 2017 do 31. 8. 2022, z možnostjo ponovnega imenovanja.

 

Vlada sprejela sklep o ustanovitvi medresorske skupine za ureditev poligona varne vožnje na vojaškem letališču Cerklje ob Krki

Vlada je na današnji seji sprejela Sklep o ustanovitvi, nalogah in imenovanju članov Medresorske delovne skupine za koordinacijo aktivnosti v zvezi z izvedbo ureditve poligona varne vožnje v območju vojaškega letališča Cerklje ob Krki.

Ustanovitev medresorske skupine je potrebna, da bo koordinirala ureditev poligona varne vožnje za vozila cestnega prometa z učnim centrom in možnostjo izvedbe športnih tekmovanj na območju Gaj na letališču Cerklje ob Krki. Aprila 2016 je bilo že izdano gradbeno dovoljenje za objekt Dvonamenske vsebine na območju Gaj, trenutno pa so ustavljene vse aktivnosti za izvajanje investicije, zato je treba čim prej najti ustrezno rešitev za njeno nadaljevanje. Sedanje stanje kaže, da pri projektu obstajajo številna strokovna vprašanja, ki jih je treba razrešiti: območje za namestitev letal in poligoni za potrebe zaščite in reševanja, hitra steza za testiranja, večnamenski in gostinski objekt, plato in parkirišča ter poligoni varne vožnje.

 

Vlada sprejela sklep o odvzemu statusa javne železniške infrastrukture štirim nepremičninam in določila, naj se za upravljavca teh nepremičnin določi Ministrstvo za infrastrukturo

Vlada je na današnji seji sprejela sklep, naj se odvzame status javnega dobrega–javne železniške infrastrukture na nepremičninah v katastrskih občinah Metlika, Kamnje in Brezovica ter naj se po izbrisu zaznambe statusa iz zemljiške knjige za upravljavca teh nepremičnin določi Ministrstvo za infrastrukturo.

Gre za nepremičnine parc. št. 4205/7 k.o. 1515-Metlika, parc. št. 2728/5 k.o. 2388-Kamnje in parc. št. 3729/5 in 3729/6, obe k.o. 1724-Brezovica, ki v naravi predstavljajo javno pot in zemljišče izven progovnega pasu ob železniškima progama Metlika–Ljubljana in Prvačina–Ajdovščina. Ker parcele funkcionalno ne služijo svoji namenski rabi ter ker na teh nepremičninah ni objektov in naprav, potrebnih za nemoteno odvijanje javnega železniškega prometa, je vlada sprejela sklepe: naj se odvzame status javnega dobrega, naj se po pravnomočnosti pošlje pristojnemu organu kot predlog za vknjižbo lastninske pravice v korist RS, po izbrisu zaznambe statusa javno dobro iz zemljiške knjige pa naj se na omenjenih nepremičninah kot upravljavec določi Ministrstvo za infrastrukturo. Do takrat upravljavec omenjenih nepremičnin ostaja družba SŽ-Infrastruktura.

 

Vlada sprejela Letno poročilo družbe ELES za leto 2016

Vlada je na današnji seji sprejela Letno poročilo družbe ELES za leto 2016 s poročilom o opravljeni preveritvi letnega poročila skupaj z revizorjevim mnenjem, ki ga je sprejel nadzorni svet (NS).

V letnem poročilu je pojasnjeno, da se v poslovnih letih 2006 do 2009 ni upoštevala metodologija Agencije za energijo in se je prikazoval previsok čisti poslovni izid, posledično tudi previsoke in neupravičene osnove za izplačilo deležev iz dobička ustanovitelju, RS. Od 2010 dalje ELES upošteva metodologijo in vsako leto razmejuje t. i. omrežninske presežke.

Omenjena napaka znaša 56.065.620 evrov. Del te napake se pokrije s čistim dobičkom leta 2016 v višini 12.611.988,01 evra. Nepokrita izguba iz preteklih let tako znaša 43.453.631,99 evra. Vlada je odločila, da se ta bilančna izguba ELES-a pokrije iz drugih rezerv iz dobička v višini 18.264.819,19 evra, zakonskih rezerv v višini 8.518.911,13 evra in kapitalskih rezerv v višini 16.669.901,67 evra.

Na dan 31. 12. 2016 ELES iz naslova omrežninskih presežkov dolguje 158.466.135 evrov. Uskladitev omrežninskih presežkov z Agencijo za energijo je bilo nujno potrebno. Takšno je bilo tudi stališče revizorske družbe Deloitte, ki je računovodske izkaze prvič revidirala za leto 2016. Računsko sodišče je decembra 2012 izdalo Revizijsko poročilo: Izvajanje gospodarske javne službe sistemskega operaterja prenosnega omrežja in v njem ugotovilo, da je bilo v letu 2007 za 25.203.620 evrov napačno evidentiranih omrežninskih presežkov. Tudi ta vrednost je vključena v vrednost odprave omenjene napake. To pomeni, da si ustanovitelj v letu 2017 ne more in ne sme izplačati deleža iz dobička, za izplačila v letih 2018 do 2020 pa največ v višini 9.000.000 evrov.

Vlada je odločila tudi, da podeli razrešnico direktorju za delo v poslovnem letu 2016 in članom NS za delo v poslovnem letu 2016. Tudi proti osebam, ki jim je bila podeljena razrešnica, se sicer lahko uveljavljajo zahtevki iz odgovornosti za škodo.

Vlada je sprejela tudi Sklep o določitvi sejnin, plačil za delo in povračil drugih stroškov članom NS. Sklep vsebinsko povzema priporočila po Kodeksu korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države razen višine priporočenega osnovnega plačila in omejitev skupnega zneska sejnin, bodisi iz naslova sej NS bodisi iz naslova sej komisij NS glede na upravičena izplačila na letni ravni.

 

Vlada sprejela Letno poročilo družbe SODO za leto 2016

Vlada je na današnji seji sprejela Letno poročilo družbe SODO - Sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo za leto 2016 z revizorjevim mnenjem in s Poročilom nadzornega sveta (NS) o preveritvi letnega poročila.

Vlada je odločila, da se bilančni dobiček leta 2016 v znesku 732.200 evrov nameni za izplačilo ustanovitelju v višini 500.000 evrov v roku 60 dni od sprejetja sklepa o razporeditvi dobička, preostanek dobička v višini 232.200 evrov pa se razporedi v druge rezerve iz dobička družbe.

Podelila je razrešnico direktorju in članom NS za delo v poslovnem letu 2016. Tudi proti osebam, ki jim je bila podeljena razrešnica, se sicer lahko uveljavljajo zahtevki iz odgovornosti za škodo.

Za revidiranje računovodskih izkazov družbe SODO v poslovnih letih 2017–2019 je imenovala revizijsko družbo AUDIT&CO, d. o. o., družba za revizijo in svetovanje iz Murske Sobote.

Vlada je sprejela tudi Sklep o določitvi sejnin, plačil za delo in povračil drugih stroškov članom NS.

 

Vlada sprejela Letno poročilo družbe Borzen za leto 2016

Vlada je na današnji seji sprejela Letno poročilo družbe Borzen za leto 2016 z mnenjem nadzornega sveta (NS).

Vlada je odločila, da se bilančni dobiček leta 2016 v znesku 1.424.761,63 evra nameni za izplačilo ustanovitelju v višini 1.000.000,00 evrov v roku 60 dni od sprejetja sklepa o razporeditvi dobička, preostanek dobička v višini 424.761,63 evra pa se razporedi v druge rezerve iz dobička družbe.

Podelila je razrešnico direktorju in članom NS za delo v poslovnem letu 2016. Tudi proti osebam, ki jim je bila podeljena razrešnica, se sicer lahko uveljavljajo zahtevki iz odgovornosti za škodo.

Vlada je sprejela tudi Sklep o določitvi sejnin, plačil za delo in povračil drugih stroškov članom NS.