Skoči na vsebino

NOVICA

Kako izboljšati čezmejni promet na Zahodnem Balkanu

Danes je v organizaciji Ministrstva za infrastrukturo na Brdu pri Kranju potekalo delovne srečanje predstavnikov držav Zahodnega Balkana pristojnih za promet na temo težav čezmejnega odvijanja prometa v regiji. Srečanje je gostil državni sekretar Jure Leben, udeležili pa so se ga albanski namestnik ministra, pomočnik ministra Bosne in Hercegovine, državna sekretarja iz Črne Gore in Srbije, svetovalka ministra iz Makedonije ter predstavnika Hrvaške in Evropske komisije.

Na srečanju so opredelili področja, kjer je mogoče čezmejni promet na Zahodnem Balkanu izboljšati. To bo tudi podlaga za sprejem Ljubljanske izjave o transportu brez ovir na TEN-T omrežju Zahodnega Balkana, s katero bi države uskladile postopke, dokumentacijo, pogoje za prevoz blaga in začele odpravljati največje ovire, ki omejujejo gospodarski razvoj in sodelovanje v regiji. Podpis Ljubljanske izjave je predviden na srečanju ministrov Zahodnega Balkana na TEN-T dnevih, ki jih v Ljubljani konec aprila pripravlja Evropska komisija.


Minister dr. Peter Gašperšič je v uvodnem nagovoru dejal, da so lani oktobra v Skopju na poslovnem srečanju na najvišji ravni Summit 100 na pobudo Slovenije sprejeli zavezo za organizacijo sestanka ministrov držav Zahodnega Balkana na temo odpravljanja ovir za lažje čezmejno odvijanje prometa. Iniciativo pa je podprla tudi evropska komisarska Violeta Bulc.

"Med nedavnim ekonomskim Summit 100 v Skopju lani oktobra so predstavniki gospodarstva in druge zainteresirane strani poudarili, da številne ovire preprečujejo nemoten in hiter pretok čezmejnega prometa na Zahodnem Balkanu. Ti vključujejo dolgotrajne mejne postopke pri prevozu blaga med državami Zahodnega Balkana in ob vstopu na enotno carinsko območje EU. Na nekaterih mestih je promet celo onemogočen. To povzroča velike gospodarske stroške in ovira gospodarsko sodelovanje v regiji," je dejal državni sekretar Jure Leben.

Regija Zahodnega Balkana v največji meri izraža namero in pripravljenost postati del EU. Ob tem tudi EU poskuša v največji možni meri vključevati te države v svoje dokumente, svojo zakonodajo in strukture ter jim tudi finančno pomagati. V aktivnostih približevanja držav Zahodnega Balkana EU aktivno sodeluje tudi Slovenija.