Skoči na vsebino

NOVICA

169. redna seja vlade

Vlada ne podpira dopolnitev Energetskega zakona, ki ga je DZ predložila skupina poslancev s prvopodpisanim dr. Francem Trčkom

Vlada RS je na današnji seji sprejela mnenje, da ne podpira Predloga Zakona o dopolnitvah Energetskega zakona, ki ga je Državnemu zboru (DZ) predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim dr. Francem Trčkom ter mnenje poslala Državnemu zboru RS.

Po proučitvi predloga zakona vlada ugotavlja, da predlagan zakon razmeroma lahkotno in brez podrobnosti omogoča neomejeno samooskrbo po načelu neto meritev. Hkrati uvaja možnost skupnosti končnih odjemalcev ne glede na oddaljenost proizvodne naprave od mesta porabe. Po mnenju vlade bi to zelo povečalo potrebo po investicijah v omrežje, predvsem v distribucijsko omrežje, in stroške izravnave, ki jih krije sistemski operater.

 Vlada ob tem ocenjuje, da gre za izrazito netrajnostni način spodbujanja, ki daje popolnoma napačne cenovne signale in posledično privede v slepo ulico. Evropska unija namreč sprejema t.i. Clean energy paket, ki vključuje tri uredbe in eno direktivo. V direktivi je zapisano obvezno ločeno zaračunavanje omrežnine za odjem in oddajo v omrežje. V direktivi je uvedena tudi obvezna uvedba energetskih skupnosti, neodvisnih agregatorjev, dinamičnih tarif in aktivnih odjemalcev. Paket bo sprejet predvidoma konec leta 2018 ali v začetku 2019, takrat bo koncept energetskih skupnosti in aktivnih odjemalcev prenesen tudi v slovensko zakonodajo – na trajnosten način.

Vlada meni, da predlog skupine poslank in poslancev ni niti skladen s pričakovano evropsko ureditvijo niti ni ekonomsko trajnosten. V Sloveniji bo treba omogočiti veliko investicij v proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov energije, kar potrjujejo vsi izračuni in projekcije, tudi osnutek Energetskega koncepta Slovenije. Te investicije je treba izvesti čim bolj učinkovito, predlagani zakon pa te učinkovitosti ne omogoča.

 

Vlada sprejela odgovor na vprašanje poslanca dr. Francka Trčka v zvezi s povečanjem sredstev v cestno infrastrukturo

Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na vprašanje poslanca dr. Francka Trčka v zvezi s povečanjem sredstev v cestno infrastrukturo in ga poslala Državnemu zboru RS.

Na vprašanje, ali so bili opravljeni izračuni za uvedbo infrastrukturnega centa ter na kakšen način in v kakšnem obsegu bi ga uvedli, vlada odgovarja, da je Ministrstvo za infrastrukturo proučevalo idejo o uvedbi infrastrukturnega prispevka od porabe energentov, ki se uporabljajo kot pogonsko gorivo v prometu. V letu 2015 in začetku leta 2016 je ministrstvo intenzivno iskalo rešitev, ki bi zagotovila nujno potrebna dodatna finančna sredstva za investicije v državno cestno infrastrukturo, še posebej po obdobju gospodarske krize, ko so bila vlaganja v državno cestno infrastrukturo omejena le na izvedbo nujnih investicij in popravil.

Infrastrukturni prispevek bi se kot namenski vir zaračunaval od litra prodanega energenta, pri čemer bi zaračunavanje takega prispevka v višini 0,01 evra od litra prodanega energenta na letni ravni pomenilo približno 22 milijonov evrov prihodkov v integralni proračun. Ker bi zvišanje drobnoprodajnih cen energentov znižalo prodane količine teh energentov, bi to pomenilo znižanje prihodkov od ostalih dajatev, ki so vezane na energente, tako da bi bil lahko končni skupni učinek na prihodke državnega proračuna iz naslova vseh dajatev manjši.

Ugotovljeno je bilo tudi, da uvedba infrastrukturnega prispevka od porabe energentov, ki se uporabljajo kot pogonsko gorivo v prometu, kot namenskega vira ni v skladu z Zakonom o javnih financah, po katerem vsi prejemki proračuna služijo za pokrivanje vseh izdatkov, razen če z Zakonom o javnih financah ali zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna, ni določeno drugače. Gre torej za eno od temeljnih proračunskih načel (t. j. načelo integralnosti proračuna), s katerim se želi onemogočiti neposredno ali avtomatično vezanje določenih prejemkov proračuna na določene izdatke ter s tem preprečiti, da bi bili samo nekateri neposredni proračunski uporabniki upravičeni do določenih – že vnaprej rezerviranih – prejemkov. To pomeni, da je pri določanju namenskih virov potrebna posebna previdnost, saj se s tem, ko se preusmerja integralne prihodke v namenske, zmanjšuje obseg sredstev za druge ne-prometno infrastrukturne namene. Prav tako prevelik delež namenskih sredstev v celotnih sredstvih proračuna onemogoča fleksibilnost pri načrtovanju in izvrševanju proračuna, na kar je ob reviziji zaključnega računa proračuna že večkrat opozorilo tudi Računsko sodišče RS.

Vlada se zaveda, da je treba nujno zagotoviti zadostna finančna sredstva za načrtovanje investicij in investicijskega vzdrževanja državne cestne infrastrukture na srednji in dolgi rok. Ustrezen obseg sredstev, ki zagotavlja postopno izboljšanje stanja obstoječe cestne infrastrukture, je zagotovljen tudi v sprejetih proračunih za leti 2018 in 2019. Za naslednja leta pa bo potreben obseg vlaganj začrtan v 6-letnem operativnem načrtu. Pri tem je bilo upoštevano, da se dosežen obseg vlaganj ohranja tudi v naslednjih letih.

 

Vlada sprejela poročilo o nadzoru nad zapiralnimi aktivnostmi postopnega zapiranja RTH za leto 2016

Vlada RS je na današnji seji sprejela poročilo o izvedenem nadzoru nad zapiralnimi in drugimi aktivnostmi postopnega zapiranja RTH, Rudnika Trbovlje-Hrastnik za leto 2016.

Nadzor je opravila družba Geostern, ki je bila izbrana na mednarodnem javnem razpisu. V poročilu je zajet tehnični nadzor (jamska zapiralna dela ter izvajanje sanacijskih in rekonstrukcijskih del na površini s prostorsko in ekološko sanacijo površine), finančni nadzor (tudi nad kadrovsko socialnim programom in javnimi naročili) ter nadzor na področju nepremičnin in premičnin.

Ministrstvo za infrastrukturo iz poročila nadzora postopnega zapiranja RTH za leto 2016 ni ugotovilo nepravilnosti, ki ne bi bile sproti obravnavane pri izvajalcu nadzora in predstavljene v zaključnem poročilu nadzora postopnega zapiranja RTH za 2016, glede višine in namena porabe sredstev ter ostalih aktivnosti in izvajanja programa postopnega zapiranja RTH za 2016.

Postopno zapiranje RTH ureja Zakon o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije, ki določa, da ministrstvo, pristojno za energetiko, letno poroča vladi o višini in namenu porabe sredstev ter izvajanju programa zapiranja RTH, ter da nadzor nad izvajanjem programa in porabe sredstev opravlja neodvisna strokovna institucija, izbrana na mednarodnem javnem razpisu. Sredstva za izvajanje programa zapiranja rudnika se zagotavljajo iz proračuna RS in iz lastnih virov RTH.

 

Vlada sprejela dopolnitev Dolgoročne strategije za spodbujanje naložb energetske prenove stavb

Vlada RS je na današnji seji sprejela dopolnitev Dolgoročne strategije za spodbujanje naložb energetske prenove stavb.

Dopolnitve so se pripravile, ker se je med izvajanjem strategije izkazalo, da določena področja, kot so upravljanje kakovosti, oblikovanje finančnih inštrumentov in problematika zmerno razvitega trga energetskega pogodbeništva, potrebujejo podrobnejšo obravnavo in nadgradnjo.

Med drugim se je kot operativni cilj strategije v javnem sektorju do leta 2023 dodala prenova 3 % javnih stavb v lasti ali uporabi ožjega javnega sektorja letno (med 15.000 in 25.000 m2), prenova 1,8 milijona m2 stavb v širšem javnem sektorju v obdobju do 2023 in izboljšanje razmerja med vloženimi javnimi sredstvi ter spodbujenimi naložbami v javnem sektorju na 1:3.

Direktiva o energetski učinkovitosti namreč vzpostavlja več ukrepov, med katerimi ima pomembno mesto vodilna vloga javnega sektorja. Stavbe v lasti javnih organov predstavljajo kar okrog 10 % celotnega stavbnega fonda. Organizacije iz javnega sektorja bodo od leta 2018 naprej kot nove stavbe lahko kupovale samo skoraj ničenergijske stavbe. Vsako leto pa bo potrebno prenoviti 3 % površine stavb v lasti in rabi osrednje vlade.

Naložbe v energetsko učinkovitost stavb družbi prinašajo pomembne prihranke in širše koristi. Prihranki energije za ogrevanje in pripravo tople vode zaradi izvedbe ukrepov energetske prenove obstoječih stavb so ocenjeni v višini 10 % do leta 2020 oz. 25 % do leta 2030; to pomeni, da bi bila brez ukrepov energija v stavbah v letu 2020 višja za dobrih 10 %, v letu 2030 pa skoraj za 25 %. Največ prihrankov energije bo v skladu s strukturo investicij v stanovanjskem sektorju; na ravni 85 % vseh doseženih prihrankov z ukrepi prenove stavb.

Ocenjeno je, da bodo dodatne investicije v energetsko prenovo povečale zaposlenost za 0,36 % do 0,58 % letno oz. med 3.000 in 4.600 novih delovnih mest. To predstavlja neposredna nova delovna mesta. Sicer pa bodo aktivnosti glede na načrtovan povprečen letni obseg investicij predstavljale skupaj okrog 7.000 delovnih mest (posrednih in neposrednih). To bo imelo za posledico tudi pozitivne učinke na gospodarsko rast in javnofinančne prihodke.

 

Vlada sprejela odgovor na vprašanje poslanca dr. Francka Trčka v zvezi s hitrimi električnimi polnilnicami

Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na vprašanje poslanca dr. Francka Trčka v zvezi s hitrimi električnimi polnilnicami in ga poslala Državnemu zboru RS.

Vlada odgovarja, da je na avtocestnem križu RS 26 hitrih polnilnic za električna vozila. Vzpostavljene so bile v letu 2015 v okviru projekta Srednjeevropski zeleni koridorji (CEGC), ko je bilo v Avstriji, na Slovaškem, v Nemčiji, na Hrvaškem in v Sloveniji skupaj postavljenih 115 hitrih polnilnih postaj. Hitre polnilnice na slovenskem avtocestnem križu so bile postavljene na vsakih 50 km in pokrivajo celotno avtocestno omrežje v Sloveniji.

Na eni polnilnici se lahko hkrati polnita dve električni vozili. To pomeni sočasno polnjenje 52 električnih vozil na vseh hitrih polnilnicah na slovenskem avtocestnem križu. Uporabnikom električnih vozil hitre polnilnice omogočajo polnjenje z močjo 50 kW DC in hkrati 43 kW AC.

Hitre polnilnice imajo nadstandardno tehnologijo, kar pomeni, da je zagotovljena kompatibilnost z večino električnih vozil na trgu. Vse polnilnice skupaj predstavljajo eno povezljivo omrežje. Pri vzpostavitvi javne infrastrukture za hitro polnjenje električnih vozil je tako narejen pomemben korak k lažji odločitvi voznikov za prehod na električna vozila.

Na vprašanje, koliko vozil se lahko napolni v 24 urah, vlada odgovarja, da je to odvisno od odločitve uporabnikov električnih vozil, za koliko želijo napolniti avtomobilsko baterijo in koliko časa imajo za to na voljo. Ob predpostavkah, da je povprečni čas polnjenja na vseh hitrih polnilnicah na slovenskem avtocestnem križu 22 minut in da ima dan 1.440 minut, da bi preklop na polnjenje drugega vozila bil vedno takojšen in da bi vsa vozila polnila enak čas, potem bi na eni hitri polnilnici ob sočasnem polnjenju bilo napolnjenih 130 električnih vozil. To pomeni, da bi se lahko na dan (upoštevan je čas med 6.00 do 22.00) napolnilo 2.250 električnih vozil na vseh hitrih polnilnicah na slovenskem avtocestnem križu. Pri tem smo predpostavili tudi, da je električno omrežje, na katerem se nahajajo te polnilnice, ves čas pod nemotenim napajanjem.

Od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2017 je bilo na omenjenem omrežju opravljenih 18.225 polnjenj. Praktično vse polnitve (98 %) so bile z vozili, za katere so lastniki za plačilo storitve uporabili eno od kartic, ki so v uporabi v RS. Dobra 2 % polnitev so opravili vozniki iz tujine, ki so se na polnilnicah identificirali s karticami tujih ponudnikov storitev polnjenja (npr. avstrijski Smatrics, slovaški GreenWay itd.).

V matičnem registru vozil in listin je bilo konec lanskega leta 786 baterijskih vozil na električni pogon kategorije M1 (osebna vozila) in 86 baterijskih vozil na električni pogon kategorije N1 (lahka tovorna vozila). Na podlagi analize, ki je bila narejena za pripravo Strategije za alternativna goriva in podatkih o številu prvič registriranih vozil v letu 2017, je bilo 31. 12. 2017 v Sloveniji dejansko 1.260 vozil na električni pogon, če se upošteva širša opredelitev, ki upošteva tudi število priključnih hibridov in vozil s podaljševalnikom dosega. Med vozili na električni pogon kategorije M1 so imele fizične osebe registriranih 381 vozil (48,5%), pravne osebe pa 405 vozil (51,5%). Ministrstva in organi v sestavi so imeli 31. 12. 2017 registriranih 6 vozil na električni pogon. Njihovo število se bo v letu 2018 povečalo, saj je bil v letu 2017 uspešno izpeljan postopek skupnega javnega naročanja, na podlagi katerega bo v letu 2018 dobavljenih 24 vozil na električni pogon. Javni sektor (lokalne skupnosti, javna podjetja, javni zavodi) je imel 31. 12. 2017 registriranih 29 baterijskih vozil na električni pogon.

V državni upravi pa poteka tudi projekt souporabe električnih vozil. Februarja 2017 sta Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za javno upravo podpisali pogodbo s podjetjem Avant Car o souporabi električnih vozil »Avant2Go«. Sistem uporabnikom omogoča možnost enostavne rezervacije najema električnih vozil. Ta so tehnološko napredna, brez škodljivih izpustov, trajnostni vidik pa je dodatno poudarjen z uporabo električne energije. S pilotnim projektom smo stopili korak naprej in kot ena prvih držav na svetu vpeljujemo sodobno storitev, ki izhaja iz modela delitvene ekonomije in temelji na slovenskem znanju, obenem pa se umešča v iniciativo Slovenija, zelena referenčna država v digitalni Evropi. Gre za korak naprej k trajnostni mobilnosti in prehodu v nizkoogljično družbo.

 

Vlada RS sprejela odgovor na vprašanje poslanca dr. Franca Trčka v zvezi z izboljšanjem prometne varnosti

Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na vprašanje poslanca dr. Franca Trčka v zvezi z izboljšanjem prometne varnosti in ga poslala Državnemu zboru RS.

Vlada v odgovoru pojasnjuje, da je varnost cestnega prometa pomembno družbeno vprašanje v RS in EU, prav tako pa ima pomembno vlogo v novi beli knjigi o prometni politiki za obdobje od 2010 do 2020, saj je zmanjšanje števila umrlih v prometnih nesrečah ključno za splošno izboljšanje prometnega sistema ter zadovoljevanje potreb in pričakovanj državljanov. Za dosego ciljev, opredeljenih v Resoluciji o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2013 do 2022, je potreben skladen cestni in integralni pristop, pri katerem bodo upoštevane sinergije ciljev politik na drugih področjih prometa ter upoštevanje in izvajanje ukrepov varnosti cestnega prometa na evropski, državni in lokalni ravni.

Strategija nacionalnega programa zagotavlja načrtno približevanje zastavljenim ciljem in njihovo doseganje, kar za leto 2017 dokazujejo tudi statistični podatki. Policija je v letu 2017 obravnavala 17.557 prometnih nesreč (2,3 % manj kot v letu 2016). V teh prometnih nesrečah so umrli 104 udeleženci (20 % manj kot v letu 2016), 846 je bilo hudo telesno poškodovanih (0,9 % manj kot v letu 2016) in 7.023 lahko telesno poškodovanih (8,3 % manj kot v letu 2016). Najpogostejši vzrok prometnih nesreč ostaja nepravilen premik z vozilom, pri prometnih nesrečah z najhujšimi posledicami pa neprilagojena hitrost in nepravilna stran oziroma smer vožnje.

Vlada še odgovarja, da bo lahko Agencija za varnost v prometu na podlagi sprejete novele Zakona o voznikih, tarife ter proračunov RS za leti 2018 in 2019 vse stroške, povezane z izvajanjem zakonsko določene naloge (zagotavljanje opravljanja vozniških izpitov), pokrila z namensko dodeljenimi sredstvi, druga sredstva, zagotovljena v državnem proračunu, pa v večjem deležu namenila za razvoj in koordinacijo varnosti cestnega prometa ter preventivo in vzgojo v cestnem prometu.

 

Vlada sprejela odgovor na vprašanje poslanke Jelke Godec v zvezi z izgradnjo pločnika na odseku ceste ŠentjurMestinje

Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na vprašanje poslanke Jelke Godec v zvezi z izgradnjo pločnika na odseku ceste ŠentjurMestinje in ga poslala Državnemu zboru RS.

Vlada odgovarja, da je za ta investicijski projekt Direkcija RS za infrastrukturo v letu 2016 pridobila oziroma izdelala projekt za izvedbo (PZI), ki je recenziran in dopolnjen. V zaključevanju je postopek pridobivanja vseh potrebnih dokazil o razpolaganju z zemljiščem, manjka le še pogodba z enim lastnikom. Prav tako je v postopku javno naročilo za gradnjo. Ker je bila na prvo odločitev vložena pritožba na Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, ki je ugodila vlagatelju in zadevo vrnila v ponovno odločanje naročniku, so vse ponudbe sedaj v ponovnem pregledu in odločitvi o izboru ponudnika. Na delu, kjer so pridobljena vsa potrebna zemljišča, naj bi se dela začela spomladi 2018.

 

Vlada sprejela odgovor na vprašanje poslanca Danijela Krivca v zvezi z investicijskim programom za nadgradnjo drugega tira železniške proge Divača–Koper v dvotirno progo

Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na vprašanje poslanca Danijela Krivca v zvezi z investicijskim programom za nadgradnjo drugega tira železniške proge Divača–Koper v dvotirno progo in ga poslala Državnemu zboru RS.

Vlada v odgovoru pojasnjuje, da je junija 2017 Ministrstvu za infrastrukturo in Direkciji RS za infrastrukturo naložila, da pridobita potrebne pravne in strokovne podlage, ki bodo omogočile, da se drugi tir železniške povezave med Divačo in Koprom nadgradi v dvotirno progo. Trenutno poteka preverjanje obveznosti izvedbe presoje vplivov na okolje za pridobitev okoljevarstvenega soglasja za načrtovani poseg širitve servisnih cevi v treh predorih v polni profil, kar bo omogočilo dolgoročno vzpostavitev dvotirne železniške proge na novi trasi in opustitev obstoječega tira, ki poteka čez Kraški rob in po dolini Rižane. Ko bo podano mnenje Ministrstva za okolje in prostor, bo mogoče dopolniti gradbeno dovoljenje. Širitev servisnih cevi bo upoštevana pri pripravi končne verzije investicijskega programa za izvedbo drugega tira. Tega bo mogoče sprejeti, ko bo uveljavljen Zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom Divača−Koper. Investicijski program bo pripravljen v roku 60 dni po uveljavitvi zakona.

 

Vlada sprejela odgovor na pobudo poslanca Jožeta Tanka v zvezi z državnim prostorskim načrtom za obvoznico Ribnica

Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na pobudo poslanca Jožeta Tanka v zvezi z državnim prostorskim načrtom za obvoznico Ribnica in ga poslala Državnemu zboru RS.

V odgovoru je izpostavljeno, da je v Strategiji razvoja prometa v RS za obdobje do leta 2030 v okviru ukrepa »Povezava Kočevja z Ljubljano« zapisano, da je dostopnost kočevsko ribniškega območja zaradi nižjih potovalnih hitrosti otežena, zato je treba zagotoviti dostopnost do celovitega prometnega omrežja, in sicer tako, da se v čim večjem obsegu uporabi in nadgradi obstoječa prometna infrastruktura. Tem izhodiščem sledi tudi »Študija posodobitve cestne povezave Ljubljana–Škofljica–Kočevje«, s katero so celovito ovrednotene prometne povezave med kočevskim in ribniškim območjem z osrednjo Slovenijo in določeni ukrepi na cestnem omrežju za zagotavljanje ustreznega prispevka k razvoju obravnavanega območja.

Projekt modernizacije 3.a razvojne osi obsega 89 različnih ukrepov za vzpostavitev sodobne prometnice. Dinamika realizacije ukrepov poteka skladno z razpoložljivimi sredstvi, zagotovljenimi v državnem proračunu, in po prioritetah, s katerimi se zagotavlja ustrezna prepustnost omrežja ter potrebna raven prometnih uslug. Ker je izvedba ukrepa za zagotavljanje pretočnosti prometa in zmanjšanje obsega prometa v jedru Ribnice prioritetna, bodo letos pripravljene strokovne podlage in pripravljena pobuda, na podlagi katere bosta Ministrstvo za infrastrukturo ter Ministrstvo za okolje in prostor Vladi RS predlagala sprejem sklepa o začetku priprave državnega prostorskega načrta za obvoznico Ribnica.

Izboljšanje pretočnosti na 3.a razvojni osi predstavljata zaključena projekta, ki sta predana prometu, in sicer polni avtocestni priključek Šmarje Sap ter štiripasovnica do začetka naselja Lavrica. Projekt širitve Dolenjske ceste se nadaljuje. Za izvedbo skozi Lavrico je pripravljena izvedbena dokumentacija, za potek skozi Škofljico pa je v pripravi. Celoten projekt naj bi bil zaključen do konca leta 2019. V teku je tudi rekonstrukcija železniške proge od Ribnice do Kočevja, kjer poteka obnova proge, postajnih poslopij ter peronov. Rok za izvedbo in vzpostavitev železniškega prometa do Kočevja je najkasneje do konca leta 2019. Poleg omenjenih projektov se na 3.a razvojni osi izvajajo samostojni investicijski projekti, in sicer ureditev križišč pri osnovni šoli na Škofljici in Pijavi Gorici, v pripravi pa so ureditev križišča za Gradišče, ureditev ceste skozi Grič in Breg, ureditev ceste Spar–MOL–Inles v Ribnici, ureditev pločnika Nemška vas–Prigorica, ureditev križišča Kolodvorske in Ljubljanske ceste v Kočevju ter ureditev križišča Fara.

 

Vlada sprejela odgovor na vprašanje poslanke Suzane Lep Šimenko v zvezi z izgradnjo avtocestnega odseka Draženci–Gruškovje

Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na vprašanje poslanke Suzane Lep Šimenko v zvezi z izgradnjo avtocestnega odseka Draženci–Gruškovje.

Vlada odgovarja, da dela na odseku Draženci–Gruškovje potekajo skladno s pogodbenimi roki in časovnico izvajalca del. Prvi del avtoceste je bil tako končan 21. 11. 2017, drugi del pa bo dokončan pred pogodbenim rokom, ki je 5. 1. 2019. Dokončanje vseh del na 2. etapi in odprtje avtoceste za promet pred poletno sezono 2018 ni možno. Izvajalec bo do poletne sezone dokončal večino gradbenih del na avtocesti in omogočil, da se bo promet do mejnega prehoda v celoti odvijal po novo zgrajeni avtocesti, in sicer dvosmerno po desni polovici avtoceste. Glede na trenutno stanje del na gradbišču in napovedi izvajalca ocenjujemo, da bo dokončanje vseh del in otvoritev celotnega avtocestnega odseka do mejnega prehoda jeseni 2018.

Vlada še odgovarja, da dela potekajo znotraj potrjenega finančnega okvira investicije.

 

Vlada odvzela status javnega dobrega nepremičnini v Dolenjem Logatcu

Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep o odvzemu statusa javnega dobrega – javne železniške infrastrukture na nepremičnini parc. št. 1550/24, k.o. 2017-Dolenji Logatec, ker na tem zemljišču ni objektov in naprav, potrebnih za nemoteno odvijanje javnega železniškega prometa. Nepremičnina namreč v naravi predstavlja zemljišča na območju nekdanjega podjetja KLI Logatec.

Po izbrisu zaznambe statusa javnega dobrega se na tej nepremičnini kot upravljavec določi Ministrstvo za infrastrukturo.