Skoči na vsebino

NOVICA

170. redna seja vlade

Vlada določila besedilo novele Energetskega zakona

Vlada RS je na današnji seji določila besedilo Zakona o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona in ga poslala v Državni zbor RS v obravnavo in sprejetje po nujnem zakonodajnem postopku.

V besedilo so vključene le nujne spremembe, povezane z implementacijo dveh evropskih direktiv, ustavne odločbe ter smernic za državno pomoč za okolje in energijo.

Evropska komisija (EK) je Sloveniji leta 2016 poslala uradni opomin zaradi nepravilnega prenosa drugega odstavka 13. člena Direktive 2010/31/EU. Razlog za to je, da ob sprejemu Energetskega zakona komisija še ni jasno opredelila tolmačenje tega dela direktive. Da bi direktivo pravilno prenesli, je treba Energetski zakon dopolniti tako, da bodo morali energetske izkaznice namestiti tudi lastniki in najemniki stavb, v katerih se pogosto zadržuje javnost, ne glede na to, ali so te stavbe v lasti javnih organov oz. jih ti uporabljajo, ter da bo energetska izkaznica prikazana na vidnem mestu in jasno opazna javnosti. Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb, ki je izdan na podlagi Energetskega zakona, bo v skladu s spremembo zakona dopolnjen s točnimi klasifikacijami objektov, na katere naj bi se dodatna obveznost nanašala.

V skladu z Direktivo 2012/27/EU Evropskega parlamenta in sveta o energetski učinkovitosti se z novelo zakona dodaja nov pomen izraza, ki navaja, da »učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje« pomeni sistem daljinskega ogrevanja ali hlajenja, pri katerem se uporablja vsaj 50 odstotkov energije iz obnovljivih virov, 50 odstotkov odvečne toplote, 75 odstotkov toplote iz soproizvodnje ali 50 odstotkov kombinacije toplote iz najmanj dveh prej navedenih virov. Pomen izraza, ki je določen v direktivi, je manj zahteven, kot je bilo to preneseno v Energetski zakon. Ker so analize pokazale, da je predpisana zahteva zaradi ciljev in posledično zahtevanih investicij do leta 2020 v trenutni situaciji postala težko stroškovno opravičljiva, se predlaga uskladitev z zahtevo, navedeno v direktivi.

Ustavno sodišče RS je odločilo, da je bila osma alineja prvega odstavka 59. a člena Energetskega zakona v neskladju z ustavo. Ta je določala, da se kot pravica graditi šteje tudi izjava investitorja, da je vročil lastnikom zemljišča ponudbo za sklenitev pogodbe o pridobitvi lastninske pravice ali stavbne pravice v javno korist in odločbo pristojnega upravnega organa o uvedbi postopka razlastitve oz. potrdilo, da je začet postopek za pridobitev služnosti v javno korist. Glede na odločbo ustavnega sodišča je treba dodati še postopek pridobitve plačila ustrezne denarne odškodnine za čas od dejanske uporabe nepremičnine zaradi gradnje energetske infrastrukture do izdaje odločbe o razlastitvi ali ustanovitvi služnosti v javno korist oz. pridobitve pravice do posesti v razlastitvenem postopku (gre za spremembo 475. člena Energetskega zakona).

Slovenski prag za podeljevanje pomoči elektrarnam na obnovljive vire energije (OVE) in soproizvodnjo toplote in električne energije (SPTE) v obliki zagotovljenega odkupa je 1 MW, kar je treba znižati na 500 kW za proizvodne naprave, ki  bodo vstopile v podporno shemo po novem postopku iz 373. člena Energetskega zakona. To je ena od zavez, ki jo je Slovenija dala EK, ki je v postopku priglasitve spremembe sheme državnih pomoči potrdila to spremembo. Znižanje praga za podeljevanje podpore v obliki zagotovljenega odkupa na 500 kW je uskladitev Enrgetskega zakona in na njegovi podlagi uvedene podporne sheme za elektriko iz OVE in SPTE s Smernicami o državni pomoči za varstvo okolja in energijo za obdobje 2014–2020.

 

Vlada sprejela Energetski koncept Slovenije

Vlada RS je na današnji seji sprejela Resolucijo o Energetskem konceptu Slovenije in jo poslala v sprejetje Državnemu zboru RS.

Cilj energetske politike RS je zagotoviti zanesljivo, varno in konkurenčno oskrbo z energijo na trajnosten način, prehod v nizkoogljično družbo in doseganje ciljev trajnostnega razvoja. S tem bi zagotovili spodbudno okolje za gospodarski razvoj in ustvarjanje delovnih mest z visoko dodano vrednostjo ter sprejemljive energetske storitve za prebivalce in gospodarstvo.

Energetski koncept Slovenije (EKS) je osnovni razvojni dokument, ki predstavlja nacionalni energetski program. Ključni izzivi, ki jih naslavlja, so postopno zmanjšanje rabe energije in povečevanje njene učinkovite rabe, povečevanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov in s tem opuščanje fosilnih virov za proizvodnjo električne energije, ogrevanje in promet, usmeritve glede priprav za odločitev o rabi jedrske energije ter tehnološki razvoj in komercialni preboj obnovljivih virov energije, naprednih tehnologij in storitev, vključno s shranjevanjem in učinkovito rabo energije.

Za dosego zastavljenih dolgoročnih ciljev bo Slovenija morala rabo fosilnih goriv zelo omejiti. To predstavlja velik izziv tako pri proizvodnji in distribuciji električne energije kot pri načinu ogrevanja ter predvsem pri prometu. Projekcije kažejo, da bo dolgoročno na proizvodnjo električne energije pomembno vplival trg emisijskih kuponov EU, prav tako pa tudi lokalna proizvodnja iz obnovljivih virov energije. Energetika se bo morala temu prehodu pravočasno prilagoditi. EKS z namenom zmanjšanja odvisnosti od rabe fosilnih goriv in njihovega postopnega opuščanja daje velik poudarek povečanju učinkovite rabe energije ter večji rabi obnovljivih in nizkoogljičnih virov.

Konkretni ukrepi za doseganje ciljev EKS, ki bodo dodani sedanjim politikam in ukrepom, bodo podrobneje določeni v podrejenih izvedbenih dokumentih – akcijskih načrtih za posamezna področja oskrbe in ravnanja z energijo.

 

Vlada daje soglasje k Splošnemu aktu o cestninjenju

Vlada RS je na današnji seji dala soglasje k Splošnemu aktu o cestninjenju, ki ga je uprava družbe DARS sprejela 6. februarja 2018.

V aktu so zapisana tehnična oz. organizacijska pravila v zvezi s cestninjenjem vozil, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg.

Pojasnjeno je, da je treba cestnino plačati z vstopom vozila na cestninsko cesto. Izjemoma lahko stranka, ki vstopa v RS neposredno po cestninski cesti, pridobi napravo DarsGo na prvem DarsGo servisu v smeri vožnje. Prvi korak je registracija stranke in vozila, ki jo je mogoče urediti na DarsGo servisu ali prek spletne strani www.darsgo.si. DarsGo servisi so posebej označene uporabniške točke, ki so organizirane na primernih mestih ob avtocestah, kjer je možno urediti vse potrebno za plačevanje cestnine v sistemu DarsGo.

Pri registraciji stranke in vozila stranka zagotovi vse zahtevane podatke in dokazila, na podlagi katerih je mogoče pravilno izvajati cestninjenje v sistemu DarsGo. Za to sta zelo pomembna podatka o številu osi vlečnega vozila in pravilno določen emisijski razred vozila EURO. Vsa predložena dokazila se preveri, skenira in shrani v sistem DarsGo, kjer jih je mogoče tudi naknadno preverjati. Če stranka ne predloži dokazila o uvrstitvi vozila v emisijski razred vozila EURO, se ga uvrsti v najnižji emisijski razred vozila EURO.

 Po registraciji sledi pridobitev naprave DarsGo na DarsGo servisu ali po pošti, kadar je bila stranka registrirana prek spletnega portala in je izbrala pošiljanje po pošti. Ob pridobitvi naprave DarsGo stranka s podpisom potrdi pravilnost podatkov.

Pred uporabo sistema DarsGo mora stranka izbrati in zagotoviti ustrezno finančno kritje za plačevanje cestnine. Lahko vplača dobroimetje na račun na DarsGo servisih (z gotovino, bencinskimi, kreditnimi ali debetnimi karticami) ali na spletnem portalu www.darsgo.si (s kreditnimi in debetnimi karticami ter na podlagi nakazila dobroimetja na transakcijski račun DARS na podlagi ponudbe, ki si jo stranka sama izdela na spletnem portalu). Dobroimetje je veljavno dve leti od zadnjega vplačila dobroimetja oz. zadnje uporabe posamezne naprave DarsGo. Cestnino pa je mogoče plačati z različnimi bencinskimi karticami ali s sklenitvijo pogodbe o odloženem plačevanju cestnine z družbo DARS.

Vsako spremembo podatkov o strankah (ime, naslov, davčna številka) ali vozilih (registrska številka vozila, število osi velečega vozila in emisijski razred vozila EURO), ki bi lahko vplivale na pravilno obračunavanje cestnine, so stranke, ki uporabljajo DarsGo sistem, dolžne pravočasno sporočiti DARS.

Naprave DarsGo so v lasti družbe DARS, zato so jih stranke dolžne vrniti, ko jih ne potrebujejo več. Naprave so neprenosljive med vozili.

 

Vlada izdala Uredbo o cestnini za uporabo cestnega predora Karavanke

Vlada RS je na današnji seji izdala Uredbo o cestnini za uporabo cestnega predora Karavanke in jo bo objavila v Uradnem listu RS.

Ta uredba določa, da se vozila, ki vozijo skozi cestni predor Karavanke, razvrščajo v tri cestninske razrede: R1 (motorna vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, s priklopnim vozilom ali brez njega), R3 (motorna vozila z dvema ali tremi osmi, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg, in skupine vozil z dvema ali tremi osmi, katerih največja dovoljena masa vlečnega vozila presega 3.500 kg) in R4 (motorna vozila z več kakor tremi osmi, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg, in skupine vozil z več kakor tremi osmi, katerih največja dovoljena masa vlečnega vozila presega 3.500 kg).

Določa tudi višino cestnine za posamezen cestninski razred. Ta za vozila cestninskega razreda R1 znaša 5,90 evra, za vozila razreda R3 4,69 evra in za vozila razreda R4 9,38 evra (vse brez DDV).

Uporabniki vozil razreda R1, ki bodo vozili skozi cestni predor Karavanke, bodo plačali cestnino na cestninski postaji Hrušica, in sicer z gotovino ali brezgotovinsko (s slovensko ali avstrijsko točkovno karto). Uporabniki vozil razredov R3 in R4 pa bodo cestnino plačali v sistemu Dars Go, in sicer ko bodo vozila brez ustavljanja prevozila točko cestninjenja.

 

Vlada izdala spremembe in dopolnitve Uredbe o cestninskih cestah in cestnini

Vlada RS je na današnji seji izdala spremembe in dopolnitve Uredbe o cestninskih cestah in cestnini. Objavila jih bo v Uradnem listu RS.

Uredba se usklajuje z normativnimi rešitvami novele Zakona o cestninjenju. Ker se bo predvidoma s 1. aprilom 2018 uvedlo elektronsko cestninjenje v prostem prometnem toku za tovorna vozila, so črtane oz. preoblikovane določbe, ki se nanašajo na cestninjenje tovornih vozil z ustavljanjem na cestninskih postajah. V elektronskem sistemu cestninjenja se bo cestnina plačevala z dobroimetjem na OBU napravi ali s poznejšim plačilom na podlagi računa, ki ga bo izdal upravljavec cestninskih cest. Pri predplačilu bo moral cestninski zavezanec zagotoviti zadostno višino dobroimetja na OBU napravi, pri čemer ga bo lahko naložil na cestninskih uporabniških točkah, prek spletnega portala upravljavca cestninskih cest ali z nakazilom na transakcijski račun upravljavca cestninskih cest.

Če se na vozilu uporabljajo trajne preskusne tablice, se OBU naprava nanaša na registrsko številko trajnih preskusnih tablic in emisijski razred vozila EURO 0. V tem primeru se lahko OBU naprava prenaša med vozili skupaj s trajnimi preskusnimi tablicami iste registrske številke. Če se na vozilu uporabljajo preskusne tablice, ki omogočajo uporabniku začasno uporabo neregistriranega vozila (začasne preskusne tablice), mora biti za vožnjo po cestninski cesti vozilo opremljeno z OBU napravo, ki se nanaša na registrsko številko začasnih preskusnih tablic in ustrezen emisijski razred vozila EURO. Ko so za tako vozilo pridobljene druge registrske tablice, je treba na cestninski uporabniški točki spremeniti registrsko številko vozila, ki je zapisana na OBU napravi.

Spremenjena je tudi priloga uredbe, ki določa odseke cestninskih cest, za katere se bo plačevala cestnina glede na prevoženo razdaljo, ker se v elektronskem sistemu cestninjenja cestnina za tovorna vozila ne bo več plačevala na cestninskih postajah, ampak na točkah cestninjenja, kjer so postavljene naprave za cestninjenje.

 

Vlada sprejela sklep o določitvi višine cestnine za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg

Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep o določitvi višine cestnine za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg. Objavila ga bo v Uradnem listu RS.

Cestnina za vozila prvega cestninskega razreda, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg, je 0,205940 evra brez DDV za kilometer prevozne razdalje, in za vozila drugega cestninskega razreda, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg, je 0,428356 evra za kilometer prevozne razdalje. Izhodiščna cena cestnine za omenjena razreda se torej zviša za tri odstotke. Ocenjuje se, da se bodo zaradi tega prihodki družbe DARS povečali za 6,8 milijona evrov na letni ravni.

 

Vlada dala soglasje k Ceniku cestnine za uporabo cestninskih cest, ki ga je uprava družbe DARS sprejela 6. Februarja

Vlada RS je na današnji seji dala soglasje k Ceniku cestnine za uporabo cestninskih cest, ki ga je uprava družbe DARS sprejela 6. februarja 2018.

DARS je predlagal, da se osnovna oz. izhodiščna cena cestnine za prvi (R3) in drugi (R4) cestninski razred vozil, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg, zviša za tri odstotke. Ocenjuje se, da se bodo zaradi tega prihodki družbe DARS povečali za 6,8 milijona evrov na letni ravni.

S tem predlogom se povečuje stabilnost in višina prihodkov družbe DARS oz. zagotavlja finančno vzdržen poslovni model. DARS s trenutnimi prihodki in finančnimi obveznostmi za izgradnjo slovenskih avtocest ne ustvari dovolj prostega denarnega toka za poplačilo obstoječega dolga v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Prav tako ne dosega donosnosti prihodkov na svoja sredstva kot primerljivi avtocestni operaterji oz. kot so pričakovanja lastnika (priporočila in pričakovanja družbe SDH). Spremenjena cenovna politika bi pomembneje pripomogla k vzpostavitvi dolgoročne finančne vzdržnosti poslovanja DARS, saj ne le, da bi bila potreba po refinanciranju nižja, ampak bi omogočala stabilnejši denarni tok, ki je nujno potreben za poslovanje družbe. S tem pa bi se izboljšal kazalnik neto dolg/EBITDA, ki je zelo pomemben pri presojanju poslovanja družbe v postopku zadolževanja ter pridobitev ugodnejše bonitetne ocene in s tem nižje cene zadolževanja, kar je nujno potrebno za refinanciranje obstoječega dolga.

 

Vlada dala soglasje k naložbeni politiki Sklada za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK za leto 2018

Vlada RS je na današnji seji dala soglasje k naložbeni politiki Sklada za financiranje razgradnje NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz NEK za leto 2018.

Pri določitvi naložbene politike je sklad določil njene parametre in vzpostavil podlago za varno upravljanje s premoženjem sklada, doseganje primerne donosnosti in ohranjanje vrednosti tega premoženja. Sklad v naložbeni politiki za leto 2018 uspešnost upravljanja naložb ugotavlja glede na pričakovano donosnost primerjalnega indeksa – benchmark, glede na tehtano povprečno letno donosnost 10-letnih državnih obveznic v državah z evrsko valuto, glede na minimalno zajamčeno donosnost za leto 2018, ki jo je določilo Ministrstvo za finance, in glede na donosnost pokojninskih skladov s podobno konservativno naložbeno politiko.

Sklad v naložbeni politiki podaja informacije o zakonskih in strokovnih podlagah pri nalaganju sredstev, makroekonomskih napovedih in gibanjih za leto 2018, naložbeni dejavnosti sklada, naložbenih ciljih, zagotavljanju porabe zbranih sredstev za izvajanje zakonsko predpisanih dejavnosti, prilagoditvi strukture portfelja sklada naložbeni politiki za leto 2018, izpostavljenosti in omejitvah naložb po naložbenih razredih, naložbenem procesu, merilih donosnosti naložb, merilih uspešnosti, merljivih ciljih, odstopanjih od meril uspešnosti in tveganjih. Ne podaja pa informacij o načrtovanih prilivih in odlivih v letu 2018 ter informacij o presežkih denarnih sredstev.

Naložbena politika sklada v letu 2018 sledi smernicam iz zakona o skladu za financiranje razgradnje NEK in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz NEK, statuta sklada in ukrepom za zagotovitev ustrezne strukture naložb, ki jih je zahtevalo Računsko sodišče RS.

 

Vlada se je seznanila s poročilom Agencije za energijo o izvedenih nadzorih nad imetniki deklaracij in prejemniki podpor v letu 2016

Vlada RS se je na današnji seji seznanila s poročilom Agencije za energijo o izvedenih nadzorih nad imetniki deklaracij in prejemniki podpor v letu 2016. 

Agencija je v 2016 izvedla nadzor pri 309 proizvajalcih električne energije, ki so imetniki deklaracij za proizvodne naprave in hkrati tudi prejemniki podpor. Ob tem je pri sedmih proizvajalcih ugotovila odstopanja od dejanske izvedbe proizvodnih naprav glede na prikazano stanje proizvodnih naprav ob izdaji deklaracije in dodelitvi podpore.

Med nadzornimi postopki je bilo tudi ugotovljeno, da so mnogi investitorji realizirali investicije v proizvodne naprave v nižjih vrednostih od referenčnih investicijskih vrednosti, na podlagi katerih so določeni referenčni stroški proizvodnje električne energije, ki opredeljujejo vrednost podpor. Podpore so bile dodeljene na podlagi ocene referenčnih stroškov, ocene teh stroškov pa so se v nekaterih primerih izkazale za napačne, saj so se stroški na nekaterih področjih znižali (zlasti v proizvodnji električne energije iz sončne energije) bistveno hitreje, kot je bilo pričakovano.

Agencija meni, da bi v teh primerih morali spremeniti dodeljene državne pomoči v smislu krajše opredelitve obdobja, kot je 15 ali 10 let, oz. znižanja vrednosti na raven, ki bi zagotavljala pokritje stroškov proizvodnje električne energije, vključno z normalnim donosom. Ker so podpore dodeljene na podlagi pravnomočnih odločb, trenutna zakonodaja pa takšnih posegov v dodeljene pravice ne omogoča, bi bilo v tem primeru potrebno dopolniti zakonske podlage. Da je smiselno energetski zakon v tem delu ustrezno dopolniti, izhaja tudi iz mnenja Inštituta za javno upravo. V sklopu veljavne zakonodaje je pravno najustreznejši ukrep za dosego tega cilja sprememba pravil podporne sheme z učinkom za naprej in ustrezno znižanje višine podpor, do katere je upravičen posamezni proizvajalec energije iz obnovljivih virov energije oz. soproizvodnje toplote in električne energije, za kar obstaja zakonska podlaga v energetskem zakonu.

 

Vlada se je seznanila s poročilom o delu meddržavne slovensko-avstrijske komisije za cestni predor skozi Karavanke za leto 2017

Vlada RS se je na današnji seji seznanila s poročilom o delu meddržavne slovensko-avstrijske komisije za cestni predor skozi Karavanke za leto 2017.

V letu 2017 se je meddržavna komisija sestala na enem skupnem srečanju na Dunaju. Na tem se je seznanila z delom gradbenega in tehničnega odbora za gradnjo druge cevi predora Karavanke ter z aktivnostmi, izvedenimi v letu 2017 (dokončanje projektov, poročila geoloških, hidroloških in geomehanskih raziskav, odkupi zemljišč, izdelava investicijskega programa, priprava razpisa za gradnjo). Aktivnosti potekajo po zastavljenem terminskem načrtu, trenutno je objavljen razpis za izbiro izvajalca gradbenih del. Če ne bo zapletov pri izbiri izvajalca, se bodo dela začela v drugi polovici 2018.

Na srečanju je slovenska stran izpostavila, da je treba rešiti vprašanje mejnih objektov, ki jih morata državi v skladu z meddržavno pogodbo zagotavljati na svojem ozemlju za nadzorne organe druge države. Dogovorjeno je bilo, da se bodo o tem pogovarjale pristojne službe, a hkrati je bila izkazana želja Avstrije, da se v meddržavno pogodbo ne bi posegalo.

Naslednji sestanek komisije je predviden v drugi polovici leta v Ljubljani.

 

Vlada se načeloma strinja s cilji in namenom revizije direktive o pristaniških sprejemnih zmogljivostih za oddajo odpadkov z ladij, razveljavitvi Direktive 2000/59/ES ter spremembi Direktive 2009/16/ES in Direktive 2010/65/EU

Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep, da se načeloma strinja s cilji in namenom revizije direktive o pristaniških sprejemnih zmogljivostih za oddajo odpadkov z ladij, razveljavitvi Direktive 2000/59/ES ter spremembi Direktive 2009/16/ES in Direktive 2010/65/EU.

Namen omenjene revizije je doseči višjo raven varstva morskega okolja z zmanjšanjem izpustov odpadkov v morje ter večjo učinkovitostjo pomorskih operacij v pristaniščih z zmanjšanjem upravnega bremena in posodobitvijo regulativnega okvirja.

 

Vlada sprejela odgovor na vprašanje poslanca mag. Branka Grimsa v zvezi z nujno obnovo južne kranjske obvoznice

Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na vprašanje poslanca mag. Branka Grimsa v zvezi z nujno obnovo južne kranjske obvoznice in ga poslala Državnemu zboru RS.

Vlada odgovarja, da je Direkcija RS za infrastrukturo v letu 2017 izvedla javni razpis za izbiro izvajalca za obnovomostu čez kanal Save in parkirišče na regionalni cesti R2-412 v letu 2017. Oktobra 2017 je bila podpisana pogodba z izbranim izvajalcem v vrednosti 1.036.176,65 evra.

Ker pa je prišlo do zapletov s pridobitvijo služnosti na zemljiščih pod objektom, ki so potrebna za postavitev odrov in tehnologije gradnje, se gradbena dela še niso začela. Dogovori z lastniki zemljišč pod objektom intenzivno potekajo in takoj, ko bodo pogodbe z lastniki zemljišč podpisane, bo izbrani izvajalec začel z gradbenimi deli.

 

Vlada odvzela status javnega dobrega nepremičninam na Obrežju

Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep o odvzemu statusa javnega dobrega - javna železniška infrastruktura na nepremičninah parc. št. 576/26, 576/27, 576/28, 576/29 in 576/30 na Obrežju, ker na nepremičninah ni objektov in naprav, potrebnih za nemoteno odvijanje javnega železniškega prometa, in parcele ne služijo funkcionalno njeni namenski rabi.

Po izbrisu zaznambe statusa javnega dobrega se na tej nepremičnini kot upravljavec določi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.

 

Vlada odvzela status javnega dobrega nepremičnini v Teznem

Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep o odvzemu statusa javnega dobrega nepremičnini parc. št. 2749/34, k.o. 680–Tezno, ker navedena nepremičnina v naravi ni del državne ceste.