Skoči na vsebino

NOVICA

172. redna seja vlade

Vlada ne nasprotuje uvedbi elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku

Vlada RS se je na današnji seji seznanila s poročilom družbe DARS o uvajanju elektronskega sistema cestninjenja v prostem prometnem toku. Njegovi uvedbi s 1. aprilom letos ne nasprotuje.

DARS bo s 1. aprilom uvedel sodobno elektronsko cestninjenje vozil z največjo dovoljeno maso nad 3,5 tone (težka vozila) v prostem prometnem toku. Dotrajan sistem cestninjenja bo zamenjal sodoben mikrovalovni sistem, ki bo težka vozila cestninil s pomočjo 128 portalov.

Nov elektronski sistem cestninjenja (DarsGo) je delno že v produkcijskem delovanju, registracija strank, vozil in distribucija naprav že uspešno potekajo. V času preskusnega obratovanja, ki se bo zaključilo marca, bo sistem cestninjenja še dodatno preverjen. S 1. aprilom bo DARS lahko začel s polno uporabo novega sodobnega sistema za elektronsko cestninjenje v prostem prometnem toku.

Družba na podlagi teh aktivnosti, izvedenih testiranj in poskusnega obratovanja sistema ugotavlja, da bo delovanje novega cestninskega sistema zanesljivo in da bo z zagonom cestninskega sistema s 1. aprilom obvladovala vsa tveganja, ki bi lahko ogrozila prihodke iz naslova cestninjenja težkih vozil, zato ne bo ogrožena finančna stabilnost družbe oziroma zmožnost odplačevanja posojil s poroštvom države.

 

 

Vlada na današnji sprejela odgovor na poslansko pobudo Janka Vebra v zvezi z razkritjem vloge Madžarske pri izgradnji drugega tira

Vlada RS je na današnji sprejela odgovor na poslansko pobudo Janka Vebra v zvezi z razkritjem vloge Madžarske pri izgradnji drugega tira in ga poslala Državnemu zboru RS.

O pogajanji z Madžarsko je vlada sprejela Pobudo za sklenitev sporazuma o sodelovanju pri izgradnji drugega tira železniške povezave Divač–Koper, ki ga je 9. februarja letos potrdil Odbor za zunanjo politiko DZ. Ta pobuda predstavlja prvi uradni dokument v postopku sklepanja bilateralnega mednarodnega sporazuma. Zato je obravnavana po postopku, ki ga določa Zakon o zunanjih zadevah in vsebuje obvezne, z zakonom predpisane elemente.

Za to pobudo je vlada določila stopnjo tajnosti »ZAUPNO«. Poleg navedenih formalnih pogojev za določitev stopnje tajnosti, obstajajo tudi materialni razlogi.  Stališča, navedena v pobudi, so podlaga za pogajanja za sklenitev bilateralnega sporazuma. Predstavljajo pogajalski okvir, ki ga delegacija ne sme prekoračiti in so ključna za njeno delo. Pobuda predstavlja formalni uvod v pogovore, pogajanja in usklajevanja, v okviru katerih morata obe strani – v mejah  pogajalskih stališč – imeti širok prostor za pogovore in iskanje najustreznejših rešitev, saj zgolj tak način dela lahko vodi v oblikovanje vsebine sporazuma, ki bo v največji možni meri lahko zagotovila optimalne interese države. Delegaciji morata imeti zato možnost, da pogovore opravita v miru in brez zunanjih pritiskov, saj gre v tej fazi šele za oblikovanje predloga akta, ne pa za proces odločanja.

Po končanih pogajanjih, ko bo pripravljen predlog sporazuma, pa podlage za določanje tajnosti vsebine ne bo več. Predlog sporazuma bo predložen vladi in poslancem DZ v obravnavo in potrditev. Brez ratifikacije DZ sporazum ne more imeti pravnih učinkov. Zato se tudi pogajalska delegacija brez potrditve DZ ne more v imenu RS dogovoriti o ničemer, kar bi našo državo zavezovalo. Uveljavitev dogovora med državama bo torej sledila ustaljenim demokratičnim postopkom, v katerih bodo imeli tako člani vlade kot poslanci DZ možnost na demokratičen način odločati o pogojih madžarskega sodelovanja v tem pomembnem infrastrukturnem projektu.

Vlada poudarja, da je zagotovitev dobre logistične infrastrukture za nacionalno gospodarstvo in za druge uporabnike ena od ključnih funkcij odgovorne sodobne države. EU zato spodbuja graditev jedrnih evropskih koridorjev, s katerimi bo izboljšan prost in hiter pretok blaga med državami članicami in tudi širše. Slovenija ima s svojo odlično geostrateško lego velike priložnosti za povečevanje pretoka blaga preko svojega ozemlja in uveljavljanje svoje logistike kot pomembne gospodarske dejavnosti.

Medtem ko je Slovenija od svoje osamosvojitve vlagala velika sredstva v razvoj avtocestnega omrežja, je železniška infrastruktura zaostala za najbolj propulzivnimi sosednjimi državami. Da bi lažje in hitreje premostili zaostanek na tem področju, so smiselne strateške povezave, s katerimi bi vzpostavili pogoje za hitrejšo realizacijo strateških projektov. V okviru Strategije razvoja prometa v RS do leta 2030 in Resolucije o nacionalnem programu razvoja prometa v RS za obdobje do leta 2030, je izboljšanje zaledne povezave koprskega pristanišča eden od prioritetnih projektov na področju infrastrukture.

Izvedba kompleksnih infrastrukturnih prometnih projektov je izvedljiva le ob izdatni podpori nepovratnih sredstev iz finančnih programov EU. Skladno s temeljnimi pravnimi podlagami je Evropska komisija pri dodeljevanju evropskih sredstev osredotočena predvsem na kompleksne infrastrukturne projekte z visoko dodano vrednostjo EU. Dodana vrednost EU se izkazuje s partnerstvi v regiji in s koridorskim pristopom. Zato je bilo smiselno poiskati partnerja za izvedbo projekta v regiji.

Sodelovanje z Madžarsko kot najbolj zainteresirano državo v regiji, da podpre in aktivno sodeluje v tem projektu, bo Sloveniji omogočilo: lažji dostop do nepovratnih evropskih sredstev za modernizacijo in gradnjo jedrnih transportnih omrežij ter realizacijo projekta drugi tir Divača–Koper; javnofinančno razbremenitev proračunskih izdatkov; nižja tveganja izvedbe projekta, tako finančna tveganja kot tveganja zasedenosti proge (tveganje povpraševanja) ter tveganja, povezana z morebitno prekoračitvijo investicijske vrednosti projekta; ustvarjanje pogojev za oblikovanje novega jedrnega železniškega tovornega koridorja RFC-11, katerega pobudnik in nosilec je Madžarska in zmanjšanje odvisnosti v logistiki od konkurenčnih držav.

Za realizacijo teh ciljev sta državi 22. januarja 2016 podpisali Memorandum o celostnem razvoju infrastrukturnih odnosov. V memorandumu je bila med drugim potrjena namera o prednostnem obravnavanju pristanišča Koper kot enega najhitreje rastočih evropskih pristanišč in izgradnje drugega železniškega tira, ki povezuje pristanišče Koper z Divačo. Državi sta poudarili, da je gradnja prometnih povezav na osi sever-jug v skupnem interesu obeh držav. Zavezali sta se k pospešitvi potniškega in tovornega železniškega prometa med državama, zlasti med Budimpešto in Ljubljano ter pristaniščem Koper.

S tem ciljem je madžarska vlada slovenski vladi izrazila namero za podporo prijavi RS na razpis za pridobitev sredstev iz programa IPE za izvedbo pripravljalnih del za izgradnjo drugega tira železnike proge Divača–Koper, pri čemer je RS v nadaljevanju na razpisu Evropske komisije prejela tudi odobritev nepovratnih evropskih sredstev v višini 44.333.766 EUR. Prav tako je bila RS deležna madžarske podpore v okviru prijave na razpis IPE Blending 2017, na katerem je Evropska komisija Sloveniji odobrila 109.026.725 EUR nepovratnih sredstev, namenjenih za izgradnjo sedmih predorov na trasi drugega tira železniške proge Divača–Koper. Madžarska je v tem pismu tudi izjavila, da bo za projekt prispevala do 200 milijonov EUR ter da bosta v ta namen državi sklenili mednarodni sporazum.

Evropska komisija je torej odobrila RS sredstva ob upoštevanju izvedljive finančne konstrukcije, v okviru katere je predvideno tudi sodelovanje zalednih držav, zagotovo pa finančno sodelovanje Madžarske. Odstop od dobro pripravljene in preverjene finančne konstrukcije bi imel negativne posledice, ki bi se med drugim odrazile pri nadaljnji možnosti črpanja sredstev EU ter znatno večji obremenitvi proračunskih sredstev RS.

Zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper ureja možnost za finančno udeležbo zalednih držav pri realizaciji projekta. Zakon določa, da delež druge države v osnovnem kapitalu ne sme omogočiti prevladujočega vpliva pri upravljanju projekta in zgrajene infrastrukture. Železniška infrastruktura, ki bo predmet skupnega vlaganja, bo del javne železniške infrastrukture, ki je skladno z evropskim pravnim redom pod enakimi pogoji dostopna vsem železniškim prevoznikom. Upravljavec železniške proge bo družba SŽ-Infrastruktura, ki je upravljavec celotne mreže javne železniške infrastrukture v RS, ta družba pa bo upravljala železniški  promet  po sistemu enotnega upravljanja na obstoječem prvem tiru železniške proge Divača-Koper in na novem drugem tiru. To pomeni, da ne bo nihče mogel imeti prednosti pri določanju vlakovnih poti.

Iz navedenih razlogov vlada meni, da v tej fazi še ni pogojev za razkritje vsebine pogajanj z Madžarsko, kot je določena v Pobudi za sklenitev sporazuma med RS in Madžarsko o sodelovanju pri izgradnji drugega tira železniške povezave Divača–Koper ter da pobude za pripravo finančne konstrukcije izgradnje drugega tira železniške proge Divača–Koper brez finančne udeležbe Madžarske ne more  sprejeti.

 

Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi z upoštevanjem sprejetja ambicioznejših ciljnih vrednosti glede energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije do leta 2030 s strani Evropskega parlamenta

Vlada je na današnji seji sprejela odgovor poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi z upoštevanjem sprejetja ambicioznejših ciljnih vrednosti glede energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije do leta 2030 s strani Evropskega parlamenta (EP) in ga posredovala državnemu zboru.

Vlada odgovarja, da Energetski koncept Slovenije (EKS) podaja usmeritve in vizijo energetske politike Slovenije. Pri njegovi pripravi je bilo proučenih več scenarijev, ki temeljijo na ciljih 27-odstotnega oz. 30-odstotnega izboljšanja energetske učinkovitosti in cilju 27-odstotnega deleža obnovljivih virov energije v porabi končne energije v letu 2030. Gre za ciljne vrednosti na ravni EU, ki so se z oceno učinkov predloga Zimskega energetskega paketa izkazale kot še izvedljive in tudi gospodarsko upravičene. Zato nobeden izmed scenarijev okviru priprave EKS ni obravnaval tako ambicioznih ciljev, ki jih je pred kratkim predlagal EP.

Pogajanja o končnih ciljih za leto 2030 še niso zaključena. K doseganju ciljev na ravni EU bo vsaka država članica prispevala glede na svoje zmožnosti in omejitve. Slovenija bo v skladu z zakonodajo EU in s ciljem, da bi bilo izpolnjevanje dolgoročnih ciljev možno, natančno določila cilje za leto 2030 v državnem energetsko-podnebnem načrtu.

Naloga prihodnjega razvoja energetike v Sloveniji je zagotavljanje ravnotežja med podnebno trajnostjo, zanesljivostjo oskrbe in konkurenčnostjo oskrbe z energijo. Slovenija bo zato v naslednjih letih vzpostavila osnove in pogoje za prehod v nizkoogljično družbo, pri čemer bodo imeli vodilno vlogo ukrepi učinkovite rabe energije, večje izkoriščanje obnovljivih in nizkoogljičnih virov ter razvoj naprednih energetskih sistemov in storitev. Cilje na področju razvoja energetike namerava Slovenija doseči z naslednjimi ključnimi ukrepi: s povečanjem energetske učinkovitosti in posledičnim zmanjšanjem rabe energije; z ozaveščanjem uporabnikov in ponudnikov o trajnostni oskrbi in ravnanju z energijo; s podporo razvoju znanj in novih tehnologij s področja trajnostne oskrbe in ravnanja z energijo; z opuščanjem fosilnih virov in postopnim prehodom na obnovljive in nizkoogljične vire in z uvajanjem naprednih energetskih sistemov in storitev.

Za doseganje zastavljenih ciljev bodo potrebne nove investicije, s čimer se bodo povečali stroški v celotni verigi od proizvodnje in distribucije do porabe energije. Uspešno doseganje zastavljenih ciljev bo na drugi strani zagotovilo pozitivne učinke na okolje, konkurenčnost in zanesljivost oskrbe ter na gospodarsko rast in zaposlovanje. Državni energetsko-podnebni načrt bo za posamezna področja določil cilje, programe in ukrepe politike za doseganje teh ciljev in tudi financiranje njihovega izvajanja. Pri tem bosta za ohranitev konkurenčnosti energetske oskrbe izredno pomembni naši učinkovitost in inovativnost.

 

Vlada odgovorila na poslansko vprašanje Franca Trčka v zvezi s pripravo zakonodajnih podlag za razvoj energetskih zadrug

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Franca Trčka v zvezi s pripravo zakonodajnih podlag za razvoj energetskih zadrug in ga posredovala  Državnemu zboru Republike Slovenije.

Poslanec v vprašanju navaja, da so energetske zadruge zelo pogosta in učinkovita oblika lokalne in regionalne energetske samooskrbe v družbah in državah, ki mislijo same sebe. Te omogočajo občankam in občanom, da so soudeleženi pri razvoju energetsko učinkovitejše in stroškovno dostopnejše energije, katero potrebujemo tako v bivalnem kot delovnem okolju. Poslanec sprašuje vlado: Ali pripravlja zakonodajne podlage za razvoj energetskih zadrug? Če ja, v kakšnem stanju so ti osnutki zakonov? Kako se vključujejo v nastajajoči energetski koncept Slovenije? Kako bo razvoj energetskih zadrug sofinanciran? Kako bo politika razvoja energetskih zadrug soomogočana skozi instrumente davčne politike? Če ne, kdo bo odgovarjal za tovrstno neodgovornost?

Vlada je v prvem in drugem odgovoru zapisala, da je okviru t.i. »Zimskega paketa« Evropska komisija konec leta 2016 objavila predloge več zakonodajnih aktov (uredb in direktiv), ki naj bi pripomogli k celostnemu prehodu družbe v nizkoogljično družbo. V letu 2017 in do danes še vedno potekajo intenzivna pogajanja glede vsebine podanih predlogov med državami članicami, Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo. Predlog nove Direktive o spodbujanju obnovljivih virov energije v členu 22 posebej obravnava skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov. Ker pa gre za popolnoma nov kompleksen člen, še vedno potekajo usklajevanja. Vlada RS bo pristopila k prenosu vsebine direktive v nacionalno zakonodajo takoj po sprejetju na evropskem nivoju.

V medresorskem usklajevanju pa je sprememba Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz OVE, ki širi možnosti za samooskrbo na večstanovanjske stavbe, lahko pa se v njej identificirajo tudi energetske zadruge, saj se s predlogom odpravlja omejitev, da je lastnik naprave za samooskrbo tudi lastnik merilnega mesta. To pomeni, da bo npr. lokalna skupnost lahko investirala v napravo za samooskrbo na npr. občinski stavbi ali šoli, in s prodajo električne energije uporabniku objekta (še vedno je pogoj, da je naprava priključena na notranje nizkonapetostno omrežje stavbe), pripomogla k razogljičenju lokalne skupnosti.

V odgovoru na tretje vprašanje zapisala, da Energetski koncept Slovenije skladno z Energetskim zakonom podaja usmeritve in vizijo energetske politike Slovenije, ki bodo v bolj konkretni obliki ukrepov določeni v prihodnjih akcijskih načrtih. Državni energetsko podnebni načrt (DEPN) bo v tej smeri za posamezna področja določil cilje, programe in ukrepe politike za doseganje teh ciljev ter odgovornost za izvedbo in seveda tudi financiranje njihovega  izvajanja.

Se pa samooskrba na nivoju posameznika, večstanovanjske stavbe oziroma lokalne skupnosti navaja kot osnova pri tranziciji elektroenergetskega omrežja in prehodu na nizkoogljično družbo. Aktivni odjemalci so osnovni člen elektroenergetskega omrežja prihodnosti, pa naj bo to posameznik ali pa skupnost, saj bodo s svojim aktivnim udejstvovanjem pripomogli k nižanju trenutnih potreb po električni moči, oziroma s prilagajanjem porabe stabilizirali elektroenergetsko omrežje.

V odgovoru na četrto vprašanje je vlada zapisala, da sofinanciranje uvajanja OVE trenutno poteka na več načinov: nepovratna investicijska sredstva, ugodni krediti, podporna shema, kohezijska sredstva. Lokalne skupnosti bodo npr. lahko kandidirale za sredstva iz podporne sheme, viške pridobljene električne energije bodo lahko prodajale, sredstva za samo investicijo pa bodo verjetno lahko pridobili tudi pri Eko skladu, ki spodbuja tako fizične kot pravne osebe z nepovratnimi investicijskimi sredstvi ali pa z ugodnimi kreditnimi pogoji.

Na peto vprašanje pa je odgovor vlade, da se preko davčne politike, kot enega izmed ukrepov fiskalnih politik, vpliva na prihodke integralnega proračuna hkrati pa omogoča preko višine obdavčitve izvrševanje tudi drugih politik. Politike in predloge na področju energetike in s tem povezane ukrepe oblikuje ministrstvo, pristojno za infrastrukturo. Ker pa razvoj energetike posega tudi na druga področja, se pri tem oblikuje predloge in ukrepe tudi na drugih, povezanih področjih.

Ukrepi za spodbujanje energetskih zadrug, tako ukrepi na prihodkovni ali odhodkovni strani integralnega proračuna lahko sledijo šele pripravljeni in usklajeni rešitvi ministrstva, pristojnega za energijo ter sprejeti zakonodaji na tem področju. Tovrstna rešitev še ni oblikovana.

Na področju spodbujanja proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE) se na področju davčne politike že omogočajo spodbude. Na podlagi Zakona o trošarinah obveznost za obračun trošarine ne nastane za  električno energijo, proizvedeno v mali hidroelektrarni ali iz druge vrste obnovljive energije, ki ni fosilnega ali jedrskega izvora, z močjo do vključno 2 MW, in jo proizvajalec porabi za lastno porabo.

V odgovoru na šesto vprašanje pa Vlada republike Slovenije sledi vsem aktom Evropske komisije in jih skladno z zahtevami in nacionalno zakonodajo prenaša v nacionalni pravni red.

 

Vlada odgovorila na poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi z ukvarjanjem s problematiko energetske revščine

Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje dr. Franca Trčka s problematiko energetske revščine in ga poslala Državnemu zboru RS.

Vlada je v odgovoru zapisala, da je sredstva, ki so namenjena zmanjševanju energetske revščine v Sloveniji potrebno porabiti na čim bolj učinkovit in transparenten način. Na Ministrstvu za infrastrukturo so bila opravljena številna posvetovanja in razgovori z nevladnimi in drugimi institucijami za analizo dejanskega stanja na tem področju. Pregled stanja je pokazal, da je za uspešen boj proti energetski revščini potrebno vključevanje več sektorskih politik, tako s področja sociale, zdravstva, okolja, gospodarstva in politike.

Energetsko revščino v Sloveniji urejajo Energetski zakon, Dolgoročna strategija za spodbujanje naložb energetske prenove stavb, Akcijski načrt za energetsko učinkovitost do leta 2020, Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 in drugi podzakonski akti ter strokovne podlage. Na evropski ravni pa Strategija Evropa 2020 in Direktiva 2012/27/EU o energetski učinkovitosti.

Predvideni nosilci za zagotovitev subvencioniranja ukrepov so Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Eko sklad.

Ministrstvo za infrastrukturo na področju energetske revščine aktivno sodeluje pri pripravi ukrepov. Poudarjeni so posebni ukrepi, povezani z energetsko sanacijo gospodinjstev, kakor tudi podpore za ozaveščanje in izobraževanje o energetsko učinkovitih ukrepih. Tu gre izpostaviti dva ukrepa, in sicer Shemo pomoči za učinkovito rabo energije v gospodinjstvih za ranljive skupine prebivalstva in Shemo pomoči za energetsko prenovo za ranljive skupine prebivalstva.

V Operativnem programu evropske kohezijske politike je za obdobje 2014-2020 namenjeno 5 milijonov evrov za reševanje energetske revščine s subvencioniranjem ukrepov učinkovite rabe energije v 500-tih gospodinjstvih z nizkimi prihodki. Ukrepi bodo namenjeni investicijam, svetovanju in ukrepom za spremembe vedenjskih navad. Da bi odpravili oziroma zmanjšali energetsko revščino in podprli ranljive odjemalce, je potrebno izvesti kombinacijo različnih ukrepov, pri čemer je izboljšanje energetske učinkovitosti najboljši dolgoročni ukrep. Cilj je, da se izvede ukrepe URE v povprečni vrednosti 10.000 evrov na stavbo v 500 gospodinjstvih z nizkimi prihodki z namenom, da se jim stroški za energijo posledično zmanjšajo.

Skladno z Operativnim programom za kohezijsko politiko 2014 – 2020 in predvidenim načrtom porabe sredstev predvidenih za subvencioniranje ukrepov učinkovite rabe energije je izvedba subvencioniranja predvidena do leta 2022. Predvidena dinamika financiranja znaša 500.000 evrov Kohezijskega sklada s pripadajočim nacionalnim prispevkom iz državnega proračuna v letu 2018, po 1.000.000 evrov Kohezijskega sklada s pripadajočim nacionalnim prispevkom iz državnega proračuna v letih 2019, 2020 in 2021 ter 1.500.000 evrov Kohezijskega sklada s pripadajočim nacionalnim prispevkom iz državnega proračuna v letu 2022. V prvem letu je predvidena najmanjša poraba sredstev zaradi vzpostavitve samega sistema, zato bo večji poudarek na sami promociji in osveščanju ciljnih skupin. V letu 2018 je predvidena izvedba ukrepov za odpravo energetske revščine v 50 gospodinjstvih in s tem realizacija 10 % ciljev tako na finančnem kot vsebinskem področju. Operacijo bo potrebno fizično in finančno zaključiti najkasneje do 31. 10. 2022.

Program ukrepov za učinkovitejšo rabo energije v gospodinjstvih za odpravo energetske revščine bo v okviru nalog za opravljanje javne službe na področju spodbujanja uporabe učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije kot promotor predvidoma izvajal Borzen d.o.o., izvedba programa pa se bo začela s pridobitvijo odločitve o podpori organa upravljanja. Po zgoraj navedenem načrtu porabe kohezijskih sredstev, namenjenih zmanjševanju energetske revščine, bo promotor poiskal zainteresirane izvajalce za izvedbo ukrepov učinkovite rabe energije v 500 gospodinjstvih z nizkimi prihodki za reševanje energetske revščine. Promotor je že pričel s pripravljalnimi aktivnostmi vključno s pripravo potrebne dokumentacije, v okviru katere bodo opredeljeni smiselni ukrepi, kriteriji in merila za izbor gospodinjstev. Izvedba prvih investicijskih ukrepov za učinkovitejšo rabo energije je predvidena jeseni 2018.

100 % nepovratne finančne spodbude evropskega Kohezijskega sklada s pripadajočim nacionalnim prispevkom iz državnega proračuna se bodo dodeljevale za izvedbo učinkovite rabe energije v gospodinjstvih z nizkimi prihodki v stanovanjih glede na tip stavbe za eno- in dvo-stanovanjske stavbe ter tudi svetovanju, izvedbeni pomoči, informiranju in komuniciranju oz. obveščanju ciljnih skupin, energetskim pregledom, pripravi dokumentacije in nadzoru. Prednost bodo imela gospodinjstva, ki se soočajo z nezmožnostjo plačevanja računov za energijo, imajo hladne in vlažne bivalne razmere, pojav zdravstvenih težav zaradi slabih pogojev, bolezni, gospodinjstva z nizko energetsko učinkovitostjo.

Predvideni ukrepi za odpravo energetske revščine v 500 gospodinjstvih so:

- izvedba energetsko učinkovite obnove ovoja stavbe ali stanovanja, ki zajema zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva, in/ali izvedbo toplotne izolacije, izolacija stropa proti neogrevanemu prostoru, izolacija podstrešja /mansarde, sanacija toplotnih mostov, preprečevanje toplotnih mostov, vgradnja sistemov za preprečevanje dviga kapilarne vlage v konstrukcijah.

- optimizacija ogrevalnega sistema:

- zamenjava energetsko potratnih ogrevalnih sistemov z energetsko učinkovitimi ali  zaradi prehoda na cenejši energent (v skladu z dopustno  zakonodajo za območja), termostatski ventili, uravnoteženje sistema za centralno ogrevanje,

- sistem za pripravo tople sanitarne vode:  zamenjava električnega bojlerja ali drugega manj varčnega načina ogrevanja za pripravo tople sanitarne vode s toplotno črpalko (do 300L),

- zamenjava energetsko potratnih porabnikov z energetsko varčnimi porabniki (npr.led svetila),

- energetsko svetovanje, izvedbena pomoč, informiranje in komuniciranje - obveščanje ciljnih skupin, energetski pregledi, priprava dokumentacije, strokovni izvedbeni nadzor.

V izvajanje programa bo vključena tudi lokalna samouprava in več sektorskih politik, predvsem iz področja socialnih zadev, vključno s centri za socialno delo, ki bodo predvidoma v postopku sodelovali zgolj z vidika preverjanja socialnega položaja upravičencev na podlagi kriterijev ter predhodne privolitve posameznika. V okviru programa se bo opredelila baza nepremičnin, katerih vrednost po podatkih Geodetske uprave Republike Slovenije ne presega 30.000 EUR, in te podatki se bodo posredovali centrom za socialno delo, da izberejo tiste potencialne prejemnike, ki bi bili primerni za izvedbo ukrepov URE glede na njihov socialni status.

Za zmanjševanje energetske revščine tudi letos tako kot lani Eko sklad izvaja naslednje ukrepe:

- na voljo so nepovratne finančne spodbude socialno šibkim občanom za zamenjavo starih kurilnih naprav na trdna goriva v višini do 100 % priznanih stroškov naložbe,

- obisk energetskega svetovalca na domu skupaj z brezplačnim paketom pripomočkov za zmanjšanje rabe energije in vode, ki se izvaja v okviru mreže ENSVET – projekt ZERO, in

- nepovratne finančne spodbude socialno šibkim občanom – etažnim lastnikom za nove skupne naložbe večje energijske učinkovitosti starejših večstanovanjskih stavb v višini do 100 % priznanih stroškov naložbe glede na njihov pripadajoči delež financiranja naložbe.

Projekt ZERO (Zmanjševanje energetske revščine občanov) izvaja Eko sklad s pomočjo energetskih svetovalcev mreže ENSVET. Namen projekta je opraviti določeno število asistenc, okvirno 300 obiskov letno, pri ciljni skupini občanov. Začel se je v letu 2014 v Zasavju in Prekmurju in se nato razširil na območje celotne Slovenije. Ob obisku na domu svetovalci izvedejo meritve z merilniki porabe električne energije in vode, člani gospodinjstva pa izvedo, kako lahko zmanjšajo porabo in s tem stroške za energijo in vodo. Glede na identificirane potrebe prejmejo pripomočke za učinkovito rabo energije, kot so varčne sijalke, perlatorji in tesnila za okna, v skupni vrednosti do 50 evrov, ki jih svetovalci po potrebi tudi brezplačno namestijo. O spodbudah Eko sklada za socialno šibke občane obveščajo tudi Centre za socialno delo.

Eko sklad ima za izvajanje tega projekta v letu 2018 na voljo 150.000,00 evrov. V okviru projekta ZERO bo izvedena tudi analiza, s katero se bo poizkušalo najti vzroke, zakaj se več ljudi ne odloči za asistenco. Analizi bo sledila komunikacijska kampanja, s katero bodo ljudi seznanjali s spodbudami za socialno šibke in jih spodbujali h koriščenju. Da bi čim večjemu številu socialno šibkih omogočili koriščenje ugodnosti tega projekta bo v projektu ZERO sodeloval tudi Rdeči križ in še nekaj drugih organizacij. Za naslednje leto pa se razmišlja, da bi za socialno šibke občane povišali delež subvencij tudi pri nekaterih drugih ukrepih.

Za čas po letu 2020 Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 opredeljuje znižanje energetske revščine, z informiranjem o pozitivnih učinkih energetskih sanacij. Za nadaljnje izboljšanje energetske učinkovitosti na področju energetske revščine bo pred potekom programskega obdobja 2014-2020 za izvajanje evropske kohezijske politike potrebno poiskati nove finančne instrumente financiranja zmanjševanja energetske revščine.

 

Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi s povečevanjem energetske samooskrbe Slovenije

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Franca Trčka v zvezi s povečevanjem energetske samooskrbe Slovenije in ga posredovala Državnemu zboru Republike Slovenije.

Poslanec v vprašanju navaja, da EU trenutno uvozi več kot polovico potrebne energije, kar nas stane več kot milijardo EUR dnevno. Sočasno pa se zanemarja domači, zlasti OVE energetski potencial. Slovenija žal pri tem ni svetla izjema, zato sprašuje vlado: Kako bomo povečali energetsko samooskrbo?, Kako bo prazno besedičenje »o zeleni oazi krožnega gospodarstva« prešlo v resno OVE razvojno politiko? In kateri bodo dolgoročni stebri razvoja OVE v Sloveniji?

Vlada v prvem odgovoru na poslansko vprašanje navaja, da je sprejela osnutek Energetskega koncepta Slovenije (EKS) in ga poslala v sprejem Državnemu zboru. Najbolj poudarjen cilj v dokumentu je učinkovita raba energije. Ta ukrep zmanjšuje rabo in s tem prispeva tako k večjemu deležu OVE, k zmanjšanju emisij CO2, kot tudi k večji samooskrbi države. Drugi zelo poudarjen cilj EKS pa je prehod na obnovljive in nizkoogljične vire. Ni še jasno, ali bo v Sloveniji JEK2 ali ne. Če bo, je to nizkoogljični vir, ki se statistično prišteva k domačim virom in torej povečuje tudi samooskrbo. V vsakem primeru pa je v dokumentu predviden zelo velik del OVE vseh vrst.

EKS skladno z Energetskim zakonom podaja usmeritve in vizijo energetske politike Slovenije, ki so v bolj konkretni obliki ukrepov določeni v akcijskih načrtih. Državni energetsko podnebni načrt (DEPN) bo v tej smeri za posamezna področja določil cilje, programe in ukrepe politike za doseganje teh ciljev ter odgovornost za izvedbo in seveda tudi financiranje njihovega  izvajanja.

Posebno poglavje energetskega koncepta je električna energija. Medtem, ko se bo raba energije na splošno zmanjševala, pa je pri elektriki predvidena povečana raba, predvsem zaradi elektrifikacije prometa in množičnega uvajanja toplotnih črpalk za ogrevanje (zamenjava obstoječih grelnikov prostorov in vode na fosilna goriva).

Poudarjena je potreba po nadaljnji gradnji hidroelektrarn, kjer je to okoljsko sprejemljivo. Hidroenergija je na voljo tudi ponoči in vsaj delno tudi pozimi, vendar se podnebne spremembe že kažejo tudi v zelo spremenljivi hidrologiji. Maksimalno izkoriščenje vodnega potenciala je posebej pomembno v povezavi z drugim pomembnim obnovljivim virom v Sloveniji, in sicer sončno energijo. Države, ki imajo dovolj vetrnega potenciala lahko kombinirajo nestanovitnost proizvodnje iz sončnih elektrarn s proizvodnjo iz vetrnih elektrarn. Zato bo v Sloveniji v prehodnem obdobju potrebno del elektrike proizvesti tudi iz zemeljskega plina, ki je okoljsko sicer manj obremenjujoč kot premog in nafta, še vedno pa to ni OVE.

V Sloveniji se lahko zgodi, da se bo samooskrbnost z elektriko po zaustavitvi TEŠ in NEK zmanjšala, še posebej v primeru, če ne bomo izkoristili vodnega potenciala slovenskih rek v celoti in spodbujali izkoriščanja OVE (male HE, sončne, vetrne, geotermalne energije in biomase – skupni daljinski sistemi) in samozadostnosti na lokalnem nivoju (skupnost, občina, regija). Prav tako bo potrebno spodbujanje proizvodnje in hranjenja električne energije na ravni posameznika. Za večjo samozadostnost in posledično stabilnost električnega omrežja pa bo bistvenega pomena tudi prilagajanje rabe, proizvodnje energije s strani odjemalcev  ali proizvajalcev. Aktivni odjemalci so osnovni člen elektroenergetskega omrežja prihodnosti, pa naj bo to posameznik ali pa skupnost, saj bodo s svojim aktivnim udejstvovanjem pripomogli k nižanju trenutnih potreb po električni moči, oziroma s prilagajanjem rabe energije stabilizirali elektroenergetsko omrežje.

V odgovoru na drugo vprašanje je vlada odgovorila, da je MGRT v okviru izvajanja Slovenske strategije pametne specializacije vzpostavilo Strateška razvojno inovacijska partnerstva, SRIP-e. Konkretno je področje obnovljivih virov energije, ki obenem predstavlja tudi priložnost in potencial za povečanje energetske samooskrbe v Sloveniji, zelo detajlno opredeljeno  v SRIP – Mreže za prehod v krožno gospodarstvo, ki obnovljivim virom energije namenja celo poglavje oziroma vertikalno verigo vrednosti z nazivom »Trajnostna energija«. Znotraj nje se združujejo slovenska podjetja ter razvojne organizacije, ki imajo znanja za oblikovanje domačih prebojnih tehnologij v svetovnem merilu.

Slovensko gospodarstvo mora v prehodu na nizko in brezogljično najti svojo priložnost. Gospodarske družbe si bodo lahko z lastno proizvedeno električno energijo iz OVE znižale stroške za svoje delovanje. Ob tem pa pa lahko povečajo prodajo svojih proizvodov  in storitev na račun »zelenih proizvodov« za izdelavo katerih je uporabljena samo trajnostna energija.

Slovenija ima po mnenju vlade dovolj znanja, da aktivno sodeluje pri izdelavi tako sestavnih delov kot tudi končnih izdelkov, ki so potrebni za tehnologije OVE. Elektronika, pametne naprave, motorji, turbine, hranilniki…vse to bi lahko delali v Sloveniji in s tem ustvarjali nova delovna mesta. Pri večanju uvajanja tehnologij OVE pa ne smemo pozabiti tudi na storitveno dejavnost (monterji, gradbeniki, krovci, administracija), ki je potrebna, da se naprave, ki izkoriščajo OVE sestavijo, namestijo in priključijo v omrežje.

V odgovoru na tretje vprašanje je vlada zapisala, da je v medresorskem usklajevanju Akcijski načrt za obnovljive vire energije (AN OVE), ki daje smernice za dosego cilje do leta 2020 in pogled za naprej do leta 2030, z načrtovanim 27 % deležem OVE v končni bruto rabi energije.

 

Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi z vključitvijo slovenskega gospodarstva v proizvodnjo OVE

Vlada Republike Slovenije je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Franca Trčka v zvezi z vključitvijo slovenskega gospodarstva v proizvodnjo OVE in ga posreduje Državni zbor.

Vlada odgovarja, da mora slovensko gospodarstvo mora v prehodu na nizko- oz. brezogljično družbo najti svojo priložnost. Gospodarske družbe, ki bodo z lastno proizvedeno električno energijo iz OVE, si lahko znižajo stroške za svoje delovanje, prav tako pa lahko povečajo prodajo svojih proizvodov ali storitev na račun zelenih proizvodov. Slovenija ima dovolj znanja, da aktivno sodeluje pri izdelavi tako sestavnih delov kot tudi končnih izdelkov, ki so potrebni za tehnologije OVE. Elektroniko, pametne naprave, motorje, turbine in  hranilnike bi lahko delali v Sloveniji in s tem ustvarjali nova delovna mesta. Pri večanju uvajanja tehnologij OVE pa ne smemo pozabiti tudi na storitveno dejavnost (monterji, gradbeniki, krovci, administracija), ki je potrebna, da se naprave, ki izkoriščajo OVE sestavijo, namestijo in priključijo v omrežje.

Na področju spodbujanja proizvodnje električne energije iz OVE se na področju davčne politike že omogočajo spodbude. Na podlagi Zakona o trošarinah obveznost za obračun trošarine ne nastane za  električno energijo, proizvedeno v mali hidroelektrarni ali iz druge vrste obnovljive energije, ki ni fosilnega ali jedrskega izvora, z močjo do vključno 2 MW, in jo proizvajalec porabi za lastno porabo. Trošarine je oproščena tudi raba biomase in biogoriv.

Za namen spodbujanja investicij se na področju obdavčitve dohodkov pravnih oseb v skladu z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb lahko uveljavlja olajšava za investiranje, in sicer znižanje davčne osnove v višini 40 % investiranega zneska v opremo in v neopredmetena sredstva, vendar največ v višini davčne osnove.

Dodatni ukrepi na davčnem področju za namen spodbujanja proizvodnje električne energije iz OVE niso predvideni. Morebitni ukrepi za spodbujanje proizvodnje električne energije iz OVE se bodo določali v skladu z akcijskimi načrti, ki bodo sledili ciljem na področju energetike, sprejetimi v skladu z Resolucijo o Energetskem konceptu Slovenije.

 

Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi s Strategijo razvoja lokalne energetske samooskrbe

Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi s Strategijo razvoja lokalne energetske samooskrbe in ga posredovala Državnemu zboru.

Vlada odgovarja, da priprava in sprejem Strategije razvoja lokalne energetske samooskrbe ni predvidena v veljavnih predpisih s področja energetike, zato se mandatu te vlade  takšna strategija ni pripravljala. V veljavnem Energetskem zakonu je določeno, da sprejemajo lokalne skupnosti svoj lokalni energetski koncept (LEK) kot program ravnanja z energijo v lokalni skupnosti in je tako v njihovi pristojnosti, da na podlagi tega dokumenta načrtujejo svoj prostorski in gospodarski razvoj, razvoj lokalnih energetskih gospodarskih javnih služb, učinkovito rabo energije in njeno varčevanje, izrabo razpoložljivih obnovljivih virov ter določajo ukrepe na izboljšanje kakovosti zraka in zmanjšanje negativnih vplivov rabe energije na območju lokalne skupnosti. Energetski zakon omogoča, da lahko LEK skupaj sprejme več občin in določa, da se morajo LEK-i usklajevati z Energetskim konceptom Slovenije in sprejetimi državnimi akcijskimi načrti s področja energetike.