Skoči na vsebino

NOVICA

173. redna seja vlade

Vlada sprejela sklep, da se z družbo SŽ–Potniški promet sklenejo spremembe in dopolnitve Pogodbe o izvajanju obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu za obdobje od 2017 do 2031
Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep, da se z družbo SŽ–Potniški promet sklene spremembe in dopolnitve Pogodbe o izvajanju obvezne gospodarske javne službe (OGJS) prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu za obdobje od 2017 do 2031. Za podpis sprememb in dopolnitev pogodbe je pooblastila Damirja Topolka, direktorja Direkcije RS za infrastrukturo.
Vlada je z družbo SŽ-Potniški promet 13. 3. 2017 sklenila omenjeno pogodbo, na podlagi katere mora SŽ-Potniški promet izvajati OGJS potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem potniškem prometu nepretrgano – v skladu z veljavnim voznim redom in po tarifni obveznosti, zato je v skladu z veljavno uredbo upravičen do nadomestila. To vključuje tudi strošek obnavljanja in modernizacije voznega parka ter je določeno na podlagi potrjenega investicijskega programa izvajalca.
Predlagane spremembe in dopolnitve pogodbe urejajo plačilo prenizko izplačanega nadomestila OGJS na podlagi dolgoročne pogodbe za leti 2015 in 2016. S temi spremembami se izvajalcu natančno določi znesek in roke plačila, ki ga iz naslova nadomestila dobi za namene zagotavljanja obnavljanja in modernizacijo voznega parka, in sicer v višini 165,78 milijona evrov brez DDV. To namreč v osnovni pogodbi ni jasno določeno.
Izvajalec je na podlagi pogodbe upravičen do primernega dobička. Za izvajalca pomeni primeren dobiček sredstva za vlaganje v materialna sredstva, zlasti v obnovo in posodobitev voznega parka, kadre in razvoj storitev OGJS v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem potniškem prometu. Kot primeren dobiček za namene izvajanja pogodbe za obdobje od 2017 do 2031 bi se upošteval dobiček v višini največ do 6 odstotkov letne donosnosti lastniškega kapitala. 
SŽ-Potniški promet bo finančna sredstva, namenjena prenovi voznega parka železniškega potniškega prometa po tej pogodbi, zastavil za najem posojila pri bankah v višini 122 milijonov evrov. Izvajalec načrtuje, da bo celoten znesek investicij v obnovo in razvoj voznega parka v obdobju od 2017 do 2031 presegel 400 milijonov evrov. V ta namen si bo prizadeval za odprodajo terjatev iz naslova OGJS, saj je slednja v primerjavi z najemom posojila za podjetje iz razvojnega vidika bistveno ugodnejša. Najem posojila vpliva na bonitetne kazalnike podjetja, saj posojilo v taki višini podjetju onemogoči nadaljnje zadolževanje.

 

Vlada sprejela odgovor RS v predsodnem postopku na obrazloženo mnenje EK zaradi neizpolnitve obveznosti iz evropske direktive o energetski učinkovitosti stavb
Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor Republike Slovenije v predsodnem postopku na obrazloženo mnenje Evropske komisije (EK) z dne 26. 1. 2018 zaradi neizpolnitve obveznosti iz Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o energetski učinkovitosti stavb. EK v tem mnenju navaja, da Slovenija ni izpolnila obveznosti iz direktive, ker ni zahtevala, da se prikaže energetska izkaznica za stavbe, v katerih se pogosto zadržuje javnost in niso v lasti ali uporabi javnih organov, zato je pozvala vlado, naj v dveh mesecih od prejema mnenja sprejme ukrepe, potrebne za uskladitev s tem mnenjem.
Vlada v odgovoru pojasnjuje, da je RS pripravila predlog spremembe Energetskega zakona, ki je predvideval dopolnitev 336. člena tako, da bo obveznost namestitve energetske izkaznice veljala tudi za lastnike in najemnike stavb, v katerih se pogosto zadržuje javnost. Vlada je spremembo zakona sprejela 22. 12. 2017 in jo predložila v obravnavo in sprejem Državnemu zboru (DZ) RS po skrajšanem postopku. Na seji DZ dne 15. 2. 2018 je večina poslancev zaradi drugih sprememb zakona glasovala proti sprejemu zakona, zato sprememba zakona ni bila sprejeta. Zaradi tega je vlada 1. 3. 2018 znova sprejela spremembo Energetskega zakona in jo predložila v obravnavo DZ po nujnem postopku. Seja DZ, na kateri bo obravnavan predlog sprememb zakona, bo predvidoma med 16. in 20. aprilom 2018.
Vlada ocenjuje, da bodo nujne spremembe Energetskega zakona sprejete do konca aprila 2018, da bo zakon v Uradnem listu RS objavljen v začetku maja, spremembe pa bodo predvidoma začele veljati do konca maja 2018.
Za zagotovitev izpolnitve obveznosti iz te direktive bo poleg dopolnitve zakona dopolnjen tudi Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb, in sicer z navedenimi klasifikacijami objektov, na katere naj bi se obveznost namestitve energetske izkaznice nanašala. Vlada ocenjuje, da bo pravilnik dopolnjen do konca junija 2018 in da bo po objavi v uradnem listu začel veljati do konca julija 2018.

Ministrstvo za infrastrukturo bo EK sproti obveščalo o napredku pri sprejemanju ukrepov za zagotovitev izpolnitve obveznosti iz drugega odstavka 13. člena direktive o energetski učinkovitosti stavb.

 

Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje Andreja Čuša v zvezi z viri financiranja za HE Hrastje-Mota
Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na poslansko vprašanje Andreja Čuša v zvezi z viri financiranja za HE Hrastje-Mota in ga poslala Državnemu zboru RS.
Vlada pojasnjuje, da so Dravske elektrarne Maribor (DEM) kot koncesionar in investitor izdelale Dokument identifikacije investicijskega projekta za investicijska vlaganja v projekt HE Hrastje-Mota. V investiciji sta na podlagi idejnih rešitev zajeta energetski in infrastrukturni del, ocenjena vrednost investicije pa je 103.117.506 evrov brez DDV. V investicijsko vrednost so na tej ravni obdelave dokumentacije zajeti vsi stroški zemljišč in infrastrukturnih ureditev, pogoji iz lokalnega okolja in ocenjena vrednosti omilitvenih ukrepov ter nadomestnih habitatov za zmanjševanje škode vpliva hidroelektrarne v okolju. 
Kot možni viri financiranja so določeni: energetska sredstva v višini 74.920.400 evrov, sredstva podnebnega sklada v višini 23.818.625 in sredstva kohezijskega sklada in sklada za regionalni razvoj v višini 4.378.481 evrov. Viri financiranja bodo natančno določeni po zaključku postopka priprave in sprejema državnega prostorskega načrta, ko bodo točno opredeljeni tudi stroški. Za HE Hrastje-Mota še vedno poteka postopek umeščanja v prostor. Šele ko bo postopek zaključen, se izdela investicijski program, v katerem investitor določi, s kakšno kombinacijo virov bo izvedel gradnjo hidroelektrarne in spremljajoče infrastrukture. Po umestitvi objekta v prostor bo podpisana tudi koncesijska pogodba, ki bo dokončno definirala obveznosti med koncedentom in koncesionarjem.
Investitor projekta DEM ne predvideva vključitve tujih partnerjev.

 

Vlada sprejela sklep, da sklep iz leta 2015, ki je določil financiranje drugega tira po modelu javno-zasebnega partnerstva, ne velja več
Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep, da sklep vlade iz leta 2015, ki je določil financiranje izgradnje drugega tira po modelu javno-zasebnega partnerstva (JZP), ne velja več. Ko je vlada potrdila besedilo zakona o drugem tiru, ki ga je kasneje sprejel tudi državni zbor, je namreč omenjeni sklep postal brezpredmeten, kajti drugi tir se bo financiral po modelu javno-javnega partnerstva. Za ta model je namreč medresorska delovna skupina ugotovila, da je najustreznejša rešitev.
Vlada se je s tem odločila, da se k financiranju projekta pristopi z uporabo inovativnih finančnih instrumentov. Predlagana je udeležba partnerskih zalednih držav po načelu javno-javnega partnerstva, predvidena je dodelitev nepovratnih spodbud za jedrna transportna omrežja in financiranje projekta s posojilom Evropske investicijske banke z garancijo Evropskega sklada za strateške investicije. Mešanje virov financiranja bo prispevalo k znižanju finančnih tveganj udeležencev v projektu.

 

Vlada izdala Uredbo o izvajanju Uredbe (EU) o žičniških napravah
Vlada RS je na današnji seji izdala Uredbo o izvajanju Uredbe (EU) o žičniških napravah in jo objavila v Uradnem listu RS.
S to uredbo se določa kazni za kršitve uredbe ter organ za nadzor trga podsistemov in varnostnih elementov žičniških naprav. Uredba določa kazni za težje in lažje kršitve za proizvajalce, pooblaščene zastopnike, uvoznike in distributerje podsistema ali varnostnega sklopa. Kot nadzorni organ je v uredbi določen inšpektorat, pristojen za žičniške naprave, oz. Inšpektorat RS za infrastrukturo.