Skoči na vsebino

NOVICA

174. redna seja vlade

Vlada na podlagi odločbe Ustavnega sodišča RS ugotavlja, da ne sme biti organizator referendumske kampanje o zakonu o drugem tiru

Vlada RS je na današnji seji sprejela ugotovitveni sklep, da na podlagi odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-191/17 z dne 25. 1. 2018 v referendumski kampanji o uveljavitvi Zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper ne sme biti organizator referendumske kampanje.

Iz odločitve Ustavnega sodišča RS namreč izhaja, da vlada ne sme biti organizator referendumske kampanje in da si ne sme dodeliti iz proračuna sredstev, ki bi bila namenjena njenemu nastopanju kot organizatorju referendumske kampanje. Vlada lahko skladno z odločitvijo Ustavnega sodišča RS zagotavlja obveščenost volivcev le tako, da jih bodisi v okviru svojega rednega delovanja bodisi z dodatnimi aktivnostmi stvarno, celovito in transparentno informira. Vlada RS mora v novi referendumski kampanji ravnati skladno z izhodišči, ki jih je glede nastopanja vlade v referendumski kampanji podalo Ustavno sodišče RS. Vlada zato ugotavlja, da v referendumski kampanji ne sme biti organizator kampanje.

 

Vlada sprejela načrt vlaganj v promet in prometno infrastrukturo za obdobje 2018–2023

Vlada RS je na današnji seji sprejela načrt vlaganj v promet in prometno infrastrukturo za obdobje 2018–2023. Gre za prvi 6-letni načrt vlaganj, ki bo pripravljen vsako leto, kot je predvideno v Resoluciji o nacionalnem programu razvoja prometa v RS do leta 2030. S tem t. i. drsnim načrtom se bo nosilcem investicij olajšalo izvajanje teh investicij in predvsem zagotovilo stabilnost na področju vlaganj v promet in prometno infrastrukturo.

V načrtu so konkretno določene tudi investicije v državno cestno omrežje, vanj je vključenih 831 obstoječih projektov, od tega 136 novih, ki so vključeni v predlog proračuna za leti 2018 in 2019. V letu 2018 je za te projekte predvidenih 230 milijonov evrov, v 2019 213 milijonov, v obdobju 2020–2023 pa se ocenjena višina sredstev zvišuje na okoli 280 milijonov evrov. Največ sredstev na letni ravni je načrtovanih za novogradnje in obvoznice (ki so finančno tudi najbolj zahtevne), rekonstrukcije cest in ureditve skozi naselja. Bistveno se povečuje sredstva za premostitvene objekte, geotehnične ukrepe in ureditev kolesarskih povezav po celotni Sloveniji.

V prilogi tega načrta so zapisana vlaganja za vsako področje prometa, in sicer tista, ki so že realizirana, tista, ki imajo navedeno finančno dinamiko in bodo realizirana v obdobju, za katerega je pripravljen 6-letni načrt, ter vlaganja brez dinamike, ki se bodo realizirala po letu 2023. Prav tako so prikazani projekti na področju državnih cest, določeni po prioritetnem vrstnem redu skladno z določili resolucije.

 

Vlada sprejela spremembe in dopolnitve sklepa o ustanovitvi Projektnega sveta za civilni nadzor nad izvajanjem projekta izgradnje drugega tira železniške proge Divača–Koper

Vlada RS je na današnji seji sprejela spremembe in dopolnitve sklepa o ustanovitvi Projektnega sveta za civilni nadzor nad izvajanjem projekta izgradnje drugega tira železniške proge Divača–Koper.

Na podlagi omenjenega sklepa je Ministrstvo za infrastrukturo objavilo javni poziv za zbiranje kandidatur skladno s pogoji, določenimi s sklepom vlade. Nanj je prispelo premalo vlog, čeprav je bilo ugotovljeno, da je v strokovni javnosti prisotno znatno zanimanje za članstvo v projektnem svetu. Glavna ovira je bila, da je lahko kandidate prijavilo samo društvo ali organizacija civilne družbe, ki se je pri svojem delovanju konkretno ukvarjala tudi z drugim tirom. Vlada zato spreminja sklep tako, da se lahko prijavijo tudi kandidati sami, pri čemer ni pogoj, da so se pri svojem delu ukvarjali tudi z drugim tirom.

 

Vlada podpira novelo Zakona o pravilih cestnega prometa

Vlada RS je sprejela mnenje, da podpira novelo Zakona o pravilih cestnega prometa, ki ga je Državnemu zboru RS predložil poslanec Kamal Izidor Shaker, in ga poslala Državnemu zboru RS.

S to novelo se črta pogoj vozniških izkušenj za vožnjo vozil s prednostjo in vozil za spremstvo kategorij C1, C, D1 in D, določajo se pravila ravnanja udeležencev cestnega prometa v območju skupnega prometnega prostora in najvišja dovoljena hitrost v navedenem območju, prav tako se jasnejše predpisuje pogoj za zaseg motornega vozila. Pogoj za zaseg je izpolnjen, če voznik vozi brez veljavnega vozniškega dovoljenja za vožnjo tiste kategorije, v katero spada vozilo, ki ga vozi, ali če je veljavnost dovoljenja potekla in je pogoj za podaljšanje njegove veljavnosti predložitev veljavnega zdravniškega spričevala, potrdila o dodatnem usposabljanju voznika začetnika ali potrdila o dodatnem usposabljanju voznika. Če voznik vozi z vozniškim dovoljenjem, katerega veljavnost je le datumsko potekla in pogoj za podaljšanje njegove veljavnosti ni predložitev veljavnega zdravniškega spričevala, potrdila o dodatnem usposabljanju voznika začetnika ali potrdila o dodatnem usposabljanju voznika, pogoj za zaseg motornega vozila ni izpolnjen, saj se takšna vožnja ne šteje za hujši prekršek.

Novela tudi znižuje višino za zadrževanje otrok z varnostnim pasom za odrasle, in sicer s 150 cm na 140 cm, saj temu ustrezajo ugotovljene fizične lastnosti otrok v RS, pri prekrških najmanjše prekoračitve najvišje dovoljene hitrosti na cesti v naselju, na cesti zunaj naselja ter na avtocesti in hitri cesti, črta stransko sankcijo treh kazenskih točk ter predpisuje pogoje za preizkušanje avtonomnih vozil. Na cesti se lahko določi območje, kjer lahko proizvajalci avtonomnih vozil oziroma sistemov za avtonomno vožnjo preizkušajo ta vozila, pri čemer mora biti območje označeno s predpisano prometno signalizacijo. Avtonomno vozilo mora biti tudi ustrezno označeno, voziti pa ga sme le voznik, ki ni voznik začetnik. Določajo se tudi najvišje dovoljenje hitrosti za vožnjo avtonomnih vozil v času preizkušanja, in sicer na avtocestah in hitrih cestah 100 km/h ter na ostalih cestah 50 km/h.

 

Vlada sprejela mnenje o noveli Zakona o voznikih

Vlada RS je na današnji seji sprejela mnenje o noveli Zakona o voznikih, ki ga je Državnemu zboru RS predložila skupina poslancev s prvopodpisanim Ivanom Prelogom, in ga poslala Državnemu zboru RS.

Vlada podpira novelo zakona v delu, kjer se določajo izjeme pri vožnji manjših gasilskih vozil, in sicer pod štirimi pogoji. Prvi je, da se med izjeme uvrsti tudi reševalna in specialna vozila za izvajanje nujne medicinske pomoči, intervencijska vozila civilne zaščite, gorske, jamarske ter podvodne reševalne službe na ravni države in mobilne enote ekološkega laboratorija. Drugi pogoj je, da bo moral voznik motornega vozila, katerega največja dovoljena masa presega 3.500 kg, pred začetkom praktičnega dela usposabljanja z veljavnim zdravniškim spričevalom dokazati, da je telesno in duševno zmožen za vožnjo teh vozil, ter da bo s teoretičnim in praktičnim usposabljanjem pridobil vsa potrebna znanja in spretnosti, ki se zahtevajo za vožnjo teh vozil. Tretji pogoj je, da teoretično in praktično usposabljanje voznikov izvaja strokovno usposobljen organ ali organizacija in ne Gasilska zveza Slovenije. Četrti pa, da so izjeme pri vožnji intervencijskih vozil dopustne le pri izvajanju nujnih nalog in predpisanih vaj.

Vlada ne podpira sprememb zakona v delu, kjer se ukinja krajevna pristojnost za opravljanje nekaterih kontrolnih zdravstvenih pregledov. Vlada meni, da je veljavna zakonska ureditev primerna glede na cilj, t.j. varnost vseh udeležencev cestnega prometa. Z določitvijo krajevnih pristojnosti za opravo nekaterih kontrolnih zdravstvenih pregledov (storilci prekrškov in kaznivih dejanj) se je namreč onemogočilo prehajanje oseb od enega k drugemu pooblaščenemu izvajalcu zdravstvene dejavnosti zaradi pridobitve spričevala o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu. Ob tem se je izenačilo voznike, ki so na kontrolni zdravstveni pregled bili napoteni s strani upravne enote, izbranega osebnega zdravnika ali zdravnika specialista, in voznike, ki so kontrolni zdravstveni pregled morali opraviti (za postopek vrnitve začasno odvzetega vozniškega dovoljenja, odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja oz. ponovne pridobitve vozniškega dovoljenja), ter voznike, ki so želeli kontrolni zdravstveni pregled opraviti prostovoljno (zaradi izbrisa kazenskih točk). Prav tako se je olajšala izvedba vseh potrebnih preiskav na območju stalnega oz. začasnega prebivališča osebe in pridobitev zdravstvene dokumentacije s strani izbranega osebnega zdravnika, ki je načeloma izbran na območju stalnega oz. začasnega prebivališča osebe, ki opravlja kontrolni zdravstveni pregled.

 

Vlada ne podpira predlaganih dopolnitev Zakona o prevozih v cestnem prometu

Vlada RS je na današnji seji sprejela mnenje, da ne podpira dopolnitev Zakona o prevozih v cestnem prometu, ki jih je Državnemu zboru RS predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Mihom Kordišem, in ga poslala Državnemu zboru RS.

Glede obveze po vgradnji tahografa tudi v dvosledna vozila z višino vozila nad prvo osjo 1,3 metra ali več ter v vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg in so zasnovana ter izdelana za prevoz več kot šestih potnikov poleg voznika, vlada meni, da je primerneje, da se to področje – v primeru dogovora – enotno uredi na ravni EU, in sicer v okviru uredbe o pravilih o časih voženj, odmorih in počitkih voznikov ter uredbe o tahografih. V zvezi z zaposlovanjem voznikov pa vlada meni, da je sistemsko najustrezneje, da to področje ureja krovni Zakon o delovnih razmerjih in ni potrebe po dodatnem urejanju v Zakonu o prevozih v cestnem prometu.

 

Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje Franca Trčka v zvezi z načrti razvoja izkoriščanja geotermalne energije v Murski Soboti

Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na poslansko vprašanje Franca Trčka v zvezi z načrti razvoja izkoriščanja geotermalne energije v Murski Soboti in ga posredovala Državnemu zboru RS.

Vlada odgovarja, da je treba geotermalno energijo kot enega od obnovljivih virov energije (OVE) izkoristiti v največji možni meri, pri čemer moramo upoštevati ceno tehnologije glede na učinek uporabe in cilje na področju varstva okolja.

Slovenski okoljski javni sklad (Eko sklad) ima trenutno odprt javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb lokalnih skupnosti. Nanj se lahko prijavijo občine za postavitev, rekonstrukcijo ali razširitev sistemov in naprav za ogrevanje ali hlajenje prostorov ter pripravo sanitarne tople vode, ki kot primarni energent uporabljajo energijo, pridobljeno iz OVE.

Predlog posodobitve Akcijskega načrta za OVE, ki je trenutno v fazi sprejemanja, med predvidenimi ukrepi za dosego ciljev do leta 2020 navaja tudi izrabo geotermije pri zagotavljanju učinkovitega koriščenja toplote pri rabi termalne vode iz geotermalnih vodonosnikov in rabi plitve geotermalne energije (raba termalne vode iz geotermalnih vodonosnikov in vgradnje geotermalnih toplotnih črpalk za izkoriščanje plitve geotermalne energije). Identificirana je možnost izkoriščanja geotermalne energije za proizvodnjo električne energije v severovzhodnem delu Slovenije, predvsem na področju Lendave, Črenšovcev in Dobrovnika. Geološki zavod Slovenije na osnovi razpoložljivih podatkov ocenjuje, da je v Sloveniji nerealno pričakovati proizvodnjo električne energije iz geotermalne toplote do leta 2020. Uvajanje sistemov izkoriščanja geotermije je potrebno urediti tudi na zakonodajni ravni.

Aktivnosti v zvezi s spodbujanjem uporabe geotermalne energije se izvajajo prek različnih projektov in deležnikov, med pomembnejšimi je Geološki zavod Slovenije, ki skrbi za pripravo kart in zemljevidov s potenciali geotermalne energije. Ena do aktivnosti je tudi priprava karte plitve geotermije, ki bo dostopna širši javnosti.

Ministrstvi, pristojni za energijo in varstvo okolja, s slovenskimi podjetji sodelujeta pri razpisu evropskega projekta ERA-NET Geothermica, ki se osredotoča na rabo geotermalne energije srednje in visoke entalpije za direktno ogrevanje in proizvodnjo električne energije.

 

Vlada soglaša z imenovanjem mag. Sandija Virška za direktorja ARAO

Vlada RS je na današnji seji soglašala z imenovanjem mag. Sandija Virška za direktorja Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO).

Upravni odbor ARAO je 21. 3. 2018 na svoji redni seji za direktorja ARAO soglasno imenoval sedanjega v. d. direktorja mag. Sandija Virška za mandatno obdobje 2018–2022, vlada pa je izdala soglasje k njegovemu imenovanju.