Skoči na vsebino

NOVICA

175. redna seja vlade

Vlada izdala Uredbo o letni dajatvi za uporabo vozil v cestnem prometu 
Vlada RS je na današnji seji izdala Uredbo o letni dajatvi za uporabo vozil v cestnem prometu, ki bo objavljena v Uradnem listu RS.
Ta uredba določa višino letne dajatve za uporabo motornih vozil v cestnem prometu, ki jo je treba plačati za posamezne vrste v RS registriranih motornih in priklopnih vozil. Višina dajatve ostaja enaka, uredba spreminja le obstoječi sistem, in sicer tako da se z zdajšnjega sistema obračuna letne dajatve na mesečni osnovi preide na dnevno obračunavanje. Letna dajatev, ki je bila prej podana v letni višini, je zdaj podana v višini dajatve na dan. Pri tem preračunu se bo višina letne dajatve delila s 365.
Ob tem se uvaja nova dajatev za eno preskusno tablico, ki je izdana na osnovi dovoljenja za daljšo dobo uporabe preskusnih tablic.

 

Vlada soglaša s prodajo dela daljnovodov DV 400 kV Divača–Melina in DV 220 kV Divača–Pehlin
Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep, da soglaša s prodajo dela daljnovodov DV 400 kV Divača–Melina in DV 220 kV Divača–Pehlin. 
Lastnik teh daljnovodov je ELES, d. o. o., oba daljnovoda pa povezujeta elektroenergetska sistema Republike Slovenije in Republike Hrvaške. Celoten daljnovod DV 400 kV Divača–Melina je dolg 64,6 km in ima 196 stebrov, od tega je v lasti ELES 110 stebrov – 108 stebrov je v Sloveniji, dva pa sta na ozemlju Hrvaške. Celoten daljnovod DV 220 KV Divača–Pehlin je dolg 53 km in ima 155 stebrov, od tega je v lasti ELES 138 stebrov – 81 stebrov je v Sloveniji, 57 stebrov pa je na ozemlju Hrvaške. Z deli daljnovodov, ki ležijo na ozemlju Hrvaške, že zdaj na podlagi pogodbe upravlja Hrvatski operator prijenosnog sustava, d. o. o., (HOPS), saj ELES nima pravice izvajanja javne službe na ozemlju Republike Hrvaške. Stroške upravljanja in vzdrževanja navedenih delov daljnovodov nosi ELES in s tem posredno uporabniki slovenskega elektroenergetskega sistema.
HOPS je izrazil pripravljenost, da bi dela daljnovodov, ki potekata po ozemlju Republike Hrvaške in s katerima že zdaj upravlja, odkupil. Osnutek pogodbe o prodaji daljnovodov je pripravljen tako, da se z njim ne prejudicira označitve državne meje v naravi (demarkacija).

 

Vlada se je seznanila z zaključnim poročilom sanacije posledic žleda med 30. januarjem in 27. februarjem 2014 na državni cestni in javni železniški infrastrukturi ter na področju energetike
Vlada RS se je na današnji seji seznanila z Zaključnim poročilom sanacije posledic žleda med 30. januarjem in 27. februarjem 2014 na državni cestni infrastrukturi, na javni železniški infrastrukturi in na področju energetike. 
Celotna sanacija posredne in neposredne škode zaradi žledu je na državnem cestnem omrežju končana in je znašala 9.820.457,80 evra. Sredstva so se zagotovila iz proračunske rezerve, proračuna Direkcije RS za infrastrukturo in solidarnostnega sklada.
Celotna sanacija škode zaradi žledu je na javni železniški infrastrukturi končana in je znašala 40.242.893,97 evra. Sredstva so se zagotovila iz proračunske rezerve, Proračuna RS in zavarovalnin iz naslova zavarovanja javne železniške infrastrukture.
Na področju energetike je bilo upravičencem izdanih 262 odločb za vračilo stroškov uporabe agregatov, ki so bili v tistem času marsikje edini vir električne energije, in do konca leta 2014 so bili nakazani upravičeni stroški v skupnem znesku 794.405,74 evra.

 

Vlada izdala spremembe in dopolnitve Uredbe o načinu in pogojih opravljanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja objektov za varnost plovbe
Vlada RS je na današnji seji izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o načinu in pogojih opravljanja gospodarske javne službe rednega vzdrževanja objektov za varnost plovbe, ki bo objavljena v Uradnem listu RS.
Spremembe uredbe so potrebne zaradi uskladitve določb z Zakonom o javnem naročanju in odprave pomanjkljivosti, ki so se izkazale v praksi pri prvem postopku podelitve koncesije in se nanašajo na delitev pristojnosti pri vodenju postopka ter odločanju med Upravo RS za pomorstvo in vlado. Uredba tako zdaj določa, da uprava vodi postopek podelitve koncesije in izda odločitev o izbiri koncesionarja. Po pravnomočnosti te odločitve pa vlada sprejme odločbo o podelitvi koncesije.
Zaradi predvidenih sprememb izvajanja rednega vzdrževanja objektov za varnost plovbe iz gospodarske javne služne na pristojnost Uprave RS za pomorstvo se določi tudi novo dvoletno obdobje podelitve koncesije.

 

Vlada izdala Uredbo o rudarski pravici za izkoriščanje mineralne surovine prod in pesek v pridobivalnem prostoru Pleterje PPK v Občini Kidričevo 
Vlada RS je na današnji seji izdala Uredbo o rudarski pravici za izkoriščanje mineralne surovine prod in pesek v pridobivalnem prostoru Pleterje PPK v Občini Kidričevo, ki bo objavljena v Uradnem listu RS.
Uredba je koncesijski akt, ki določa pogoje za podelitev in izvajanje rudarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine prod in pesek v pridobivalnem prostoru Pleterje PPK v Občini Kidričevo.
Skladno z Zakonom o rudarstvu se koncesija za izkoriščanje mineralne surovine lahko podeli brez javnega razpisa in samo na podlagi prej izdanega rudarskega koncesijskega akta za določeni pridobivalni prostor pravni ali fizični osebi, ki izpolnjuje katerega od izrecno navedenih pogojev. Za pridobivalni prostor, ki je predmet te uredbe, vlagatelj vloge izpolnjuje pogoj, da je lastnik zemljišča, ki ga opredeljuje pridobivalni prostor, namenjen za površinsko izkoriščanje nekovinskih mineralnih surovin, ali ima za takšno zemljišče od lastnika, v pisni obliki in overjeno, dano pravico izvajati rudarska dela. V konkretnem primeru je družba Dujardin, d. o. o., lastnica dveh parcel, za preostali dve pa ima ustrezno pogodbo z lastnikom. Zato se predlaga podelitev rudarske pravice brez javnega razpisa.

 

Vlada sprejela stališče na mnenje državnega sveta o Energetskem konceptu Slovenije
Vlada RS je na današnji seji sprejela stališče na mnenje Državnega sveta (DS) RS glede Resolucije o energetskem konceptu Slovenije (EKS). 
Vlada pozdravlja pozitivno mnenje in podporo DS, ki je EKS ocenil kot primeren dokument, ki ima realno opredeljene cilje zanesljive, trajne in konkurenčne oskrbe z energijo. Glede opozoril DS vlada odgovarja, da je dokument usmerjevalne narave, a določa smer oz. usmeritve v energetiki. Prav tako opredeljuje usmeritve v zvezi z odpadki in njihovo energetsko izrabo ob izpolnjevanju pogojev okoljske sprejemljivosti.
Glede opozorila DS, da bi morala biti prioriteta izgradnja kakovostnega in naprednega omrežja, ki omogoča kakovostno in zanesljivo oskrbo z električno energijo, vlada pojasnjuje, da je v EKS posebej izpostavljena pomembnost naprednega elektroenergetskega omrežja in vloga omrežja pri zanesljivosti oskrbe. Hkrati pa gre za tako strokovno in specializirano vsebino, ki je EKS ne naslavlja podrobno, saj so temu namenjeni desetletni razvojni načrti omrežij, ki jih operaterji omrežij prenavljajo na vsake dve leti. EKS podaja tiste osnovne usmeritve, ki jih operaterji omrežij potrebujejo za kakovostno in konsistentno pripravo razvojnih načrtov.
Na opozorilo DS, da bo treba razpravljati ne le o subvencioniranju sončne energije, ampak tudi o odpadnih sončnih elektrarnah po izteku življenjske dobe, pa vlada odgovarja, da EKS dopušča tudi možnost usmerjanja k drugim finančnim mehanizmom, ki bodo oblikovani v smeri spodbujanja doseganja ciljev EKS. Za prehod v nizkoogljično družbo je ključno, da bodo zunanji stroški rabe energetskih virov vključeni v končno ceno energijo po načelu »onesnaževalec plača«.