Skoči na vsebino

NOVICA

179. redna seja vlade

Vlada sprejela sklep o imenovanju Projektnega sveta za civilni nadzor nad izvajanjem projekta drugega tira železniške proge Divača–Koper 
Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep o imenovanju Projektnega sveta za civilni nadzor nad izvajanjem projekta drugega tira železniške proge Divača–Koper. 
V projektni svet so imenovani predstavniki civilne družbe Jadran Bajec, mag. Gregor Ficko, mag. Anton Hojnik, dr. Damir Josipovič, mag. Damijan Kreslin, mag. Emil Milan Pintar, Alenka Triplat in dr. Samo Zupančič ter predstavnik Ministrstva za infrastrukturo Jure Leben. Člane civilne družbe je izbrala medresorska strokovna komisija, sestavljena iz predstavnikov Komisije za preprečevanje korupcije, Ministrstva za finance in Ministrstva za infrastrukturo.
Projektni svet je imenovan do zaključka izgradnje drugega tira in bo prispeval k še večji transparentnosti projekta. Člani sveta bodo seznanjeni s podatki in dokumentacijo, ki se nanašajo na izvajanje projekta drugi tir. Po obravnavi bodo oblikovali mnenja in stališča ter z njimi seznanili vlado, dvakrat letno pa bodo za vlado pripravili še mnenje o izvajanju projekta. Vsak član bo imel pravico do ločenega mnenja. 
Administrativno-tehnične naloge za projektni svet opravlja Ministrstvo za infrastrukturo, ki zagotavlja tudi prostorske in druge pogoje za njegovo delo. Člani projektnega sveta niso upravičeni zahtevati povračila prevoznih stroškov, sejnin ali drugih stroškov.


Vlada izdala spremembe in dopolnitve Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije
Vlada RS je na današnji seji izdala spremembe in dopolnitve Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije (OVE), ki jo objavi v Uradnem listu RS.
Namen predlaganih sprememb uredbe je, da bo ukrep samooskrbe z električno energijo iz OVE, ki se je začel izvajati januarja 2016 in je namenjen za pokrivanje lastnih potreb po električni energiji z lastno proizvodnjo te energije iz OVE, še dostopnejši odjemalcem in da bo prispeval k izpolnitvi cilja Slovenije – doseči 25-odstotni delež OVE v rabi bruto končne energije do konca leta 2020. V letu 2016 je bil ta delež 21,3 % in je za 0,5 % zaostajal za predvidenim načrtom. 
Zato se s spremembami uredbe odpravlja omejitev moči naprave in se jo nadomesti z omejitvijo trenutne moči, ki je preko merilnega mesta lahko oddana v omrežje. Za samo omrežje tako ne bo sprememb, saj omejitev 11 kVA ostaja, porabnik, ki ima lastne potrebe po električni energiji večje, kot jo lahko proizvede naprava nazivne moči 11 kVA, pa bo lahko namestil napravo večje moči. S tem se poveča lastna samooskrba, na ravni države pa bomo pridobili večji delež OVE.
Odpravlja se tudi letna omejitev priključene moči, saj bo glede na trenutno dosežen delež OVE v 2016 in težave pri umeščanju v prostor tako hidro kot vetrnih elektrarn, težko doseči 25-odstotni delež OVE v rabi bruto končne energije do konca 2020. Namestitev naprave, ki izkorišča energijo sonca na streho obstoječega objekta z namenom lastne oskrbe, se uvršča med vzdrževalna dela na objektu in ne povzroča posega v okolje. Dodatno se razširja nabor tehnologij, na katere se nanaša uredba, in sicer poleg tehnologij, ki spreminjajo energijo sonca, vetra ali vode v električno energijo, se bo možno samooskrbovati tudi z napravo za soproizvodnjo toplote in električne energije, ki uporablja OVE.
Uvaja se še možnost namestitve naprave za samooskrbo s strani tretje osebe, ki ni lastnik merilnega mesta, ob pogoju, da se električna energija pridobljena z napravo porabi na objektu, na katerem je nameščena.
Ukrep samooskrbe z električno energijo iz OVE, ki se je začel izvajati 2016, je bil dobro sprejet med gospodinjstvi. V 2016 je bilo za 1,09 MVA moči priključenih naprav, v 2017 že za 6,47 in za 10,52 MVA moči vlog za izdajo soglasja za priklop. Da je samooskrba posameznika prava smer pri spreminjanju zasnove elektroenergetskega sistema nakazujejo tudi predlogi aktov na ravni EU iz t. i. Zimskega paketa, ki dajejo velik poudarek na aktivnega odjemalca. Ta bo z lastno proizvodnjo električne energije pripomogel k znižanju svojih stroškov za nakup energije in pomagal pri vzdrževanju stabilnosti celotnega elektroenergetskega omrežja. K hitrejšemu uvajanju in razpoznavnosti ukrepa so pripomogli tudi trgovci električne energije, ki s svojimi projekti/storitvami spodbujajo ukrep, saj omogočajo ugodne kredite za postavitev naprav za samooskrbo ter tudi izvedejo inštalacijo naprave za samooskrbo na ključ. Prav tako je od 2017 mogoče pridobiti enkratno nepovratno subvencijo pri Eko skladu za delno kritje stroškov nakupa naprave za samooskrbo.

 

Vlada odgovorila na vprašanje poslanca dr. Franca Trčka v zvezi s prilivi iz cestninjenja in možnostmi izmikanja plačilom po uvedbi elektronskega cestninjenja DarsGo
Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na vprašanje poslanca dr. Franca Trčka v zvezi s prilivi iz cestninjenja in možnostmi izmikanja plačilom po uvedbi elektronskega cestninjenja DarsGo ter ga poslala v državni zbor.
Sistem DarsGo je sodoben elektronski cestninski sistem, ki vključuje tudi nadzor nad pravilnim plačevanjem cestnine. Izvaja se z napravami, ki so nameščene na nadzornih portalih in v vozilih cestninskega nadzora. Na celotnem cestninskem omrežju je nameščenih 15 nadzornih portalov, s katerimi se izvaja stacionarni nadzor, tega pa dopolnjuje mobilni nadzor, ki se izvaja z 22 vozili cestninskega nadzora. S temi se lahko nadzor nad plačevanjem cestnine izvaja v mirujočem stanju in med vožnjo. Zagotovljena je neprekinjena pokritost celotnega cestninskega omrežja z mobilnimi enotami, ki so bile zaradi uvedbe elektronskega sistema cestninjenja DarsGo še dodatno kadrovsko okrepljene. Ob tem je treba poudariti, da so bile pri implementaciji sistema nadzora nad pravilnim plačevanjem cestnine glede na prevoženo razdaljo upoštevane izkušnje in dobre prakse upravljavcev cestninskih cest iz drugih evropskih držav z namenom, da bi bil nadzorni sistem učinkovit v največji možni meri. Prve ugotovitve kažejo, da je nadzorni sistem dober, seveda pa bomo lahko njegovo učinkovitost bolj natančno presojali šele po daljšem časovnem obdobju delovanja.
Vlada še izpostavlja, da na pretežnem delu omrežja državnih cest, ki so vzporedne avtocestnemu omrežju, velja omejitev uporabe državnih cest za težka tovorna vozila. Omejitve so označene s predpisano prometno signalizacijo, nadzor nad upoštevanjem omenjenih omejitev prometa pa izvajajo pristojni nadzorni organi.
Družba DARS na podlagi predhodno opisanih aktivnosti, izvedenih testiranj in poskusnega oziroma dosedanjega obratovanja sistema DarsGo zagotavlja, da bo delovanje novega cestninskega sistema zanesljivo in da se bodo učinkovito obvladovala vsa tveganja, ki bi lahko ogrozila prihodke iz naslova cestninjenja težkih vozil, zato ne bo ogrožena finančna stabilnost družbe oziroma zmožnost odplačevanja posojil s poroštvom države.

 

Vlada odgovorila na vprašanje poslanca dr. Franca Trčka v zvezi z možnostmi prikazovanja nižjega števila osi od dejanskega po uvedbi elektronskega sistema cestninjenja DarsGo
Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na vprašanje poslanca dr. Franca Trčka v zvezi z možnostmi prikazovanja nižjega števila osi od dejanskega po uvedbi elektronskega sistema cestninjenja DarsGo in ga poslala v državni zbor.
Vlada odgovarja, da uporabnik elektronskega cestninskega sistema pridobi napravo DarsGo na cestninski uporabniški točki (DarsGo servis), kjer se naprava DarsGo personalizira. To pomeni, da se napravo DarsGo prilagodi emisijskemu razredu vozila EURO in registrski številki vozila, v katerem se bo omenjena naprava uporabljala. Uporabnik mora napravo DarsGo na predpisan način namestiti na vozilo in določiti število osi vozila, saj je od tega odvisen pravilen način obračunavanja cestnine.
Nadzor nad pravilnim plačevanjem cestnine, ki vključuje tudi pravilno nastavitev števila osi posameznega vozila, se izvaja z napravami, ki so nameščene na nadzornih portalih in v vozilih cestninskega nadzora. Na celotnem cestninskem omrežju je nameščenih 15 nadzornih portalov, s katerimi se izvaja stacionarni nadzor, tega pa dopolnjuje mobilni nadzor, ki se izvaja z 22 vozili cestninskega nadzora. S temi se lahko nadzor nad plačevanjem cestnine izvaja v mirujočem stanju in med vožnjo. Zagotovljena je neprekinjena pokritost celotnega cestninskega omrežja z mobilnimi enotami, ki so bile zaradi uvedbe elektronskega sistema cestninjenja DarsGo še dodatno kadrovsko okrepljene.
Ob tem je treba poudariti, da so bile pri implementaciji sistema nadzora nad pravilnim plačevanjem cestnine glede na prevoženo razdaljo upoštevane izkušnje in dobre prakse upravljavcev cestninskih cest iz drugih evropskih držav z namenom, da bi bil nadzorni sistem učinkovit v največji možni meri. Prve ugotovitve kažejo, da je nadzorni sistem dober, seveda pa bomo lahko njegovo učinkovitost bolj natančno presojali šele po daljšem časovnem obdobju delovanja.

 

Vlada odgovorila na vprašanje poslanca dr. Vinka Gorenaka v zvezi s številom službenih vozil v zasebni uporabi v DRI
Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na vprašanje poslanca dr. Vinka Gorenaka v zvezi s številom službenih vozil v zasebni uporabi v Družbi za razvoj infrastrukture (DRI) in ga poslala v državni zbor. 
Vlada odgovarja, da se število vozil prilagaja številu zaposlenih. DRI ima skupaj 153 službenih vozil, od tega 54 vozil, ki so v službeni in zasebni uporabi; povprečno je s službenim vozilom mesečno prevoženih 1.800 kilometrov. Na podlagi pogodbe o zaposlitvi ima pravico do uporabe službenega vozila za službeno in zasebno uporabo 13 delavcev, ostalih 41 pa je to pravico pridobilo na podlagi sklepa poslovodstva, pri čemer je bilo upoštevano dejstvo, da ti delavci opravljajo delo na več gradbiščih po vsej državi, dnevno prevozijo velike razdalje in službeno vozilo potrebujejo vsak dan za polni delovni čas. Zato je taka odločitev s stališča razporejanja vozil, vzdrževanja (servisi, menjava pnevmatik, čiščenje) in davčnega vidika ter prihranka časa stroškovno učinkovita.
Vsi delavci, ki imajo službeno vozilo tudi za zasebno uporabo, plačujejo boniteto, uporabnino za vozilo, določeno s sklepom poslovodstva, in uporabnino za parkirno mesto. Model uporabe službenih vozil je že v letu 2014 obravnavala tudi revizijska komisija nadzornega sveta DRI, ta pa se kasneje ni spreminjal. Revizijska komisija je ugotovila, da se za vozila, ki se uporabljajo tudi v zasebne namene, obračunava boniteta v skladu z zakonodajo, da se, glede na prevožene kilometre, izkazuje primerna poraba goriva in da se obseg službenih vozil prilagaja številu zaposlenih. Nepravilnosti ali neracionalnosti niso bile ugotovljene.

 

Vlada sprejela sklep o objavi sprememb Prilog A in B k Evropskemu sporazumu o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga (ADR)
Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep o objavi sprememb in dopolnitev Prilog A in B k Evropskemu sporazumu o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga (ADR), ki se objavijo v Uradnem listu RS.
Za prevoz nevarnega blaga v RS namreč veljajo zahteve iz omenjenih prilog, ki se zaradi znanstvenega in tehničnega napredka redno spreminjajo. S tem sklepom se torej v pravni red RS prenaša Direktiva Komisije (EU) 2018/217 z dne 31. januarja 2018 o spremembi Direktive 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta o notranjem prevozu nevarnega blaga.