Skoči na vsebino

NOVICA

242. dopisna seja vlade

Vlada daje soglasje Ministrstvu za infrastrukturo, da več namenskih sredstev dodeli infrastrukturnim projektom
Vlada RS je na današnji seji dala soglasje Ministrstvu za infrastrukturo, da na namenskih proračunskih postavkah na ravni skupine proračunskih uporabnikov (SPU) šifra 243 prevzema in plačuje obveznosti čez načrtovane pravice porabe za leto 2018, in sicer največ do skupne višine 251,6 milijona evrov.
Dodatna sredstva bodo namenjena investicijam v zmogljivo železniško infrastrukturo in državno (avto)cestno omrežje. Te investicije so med ključnimi vlaganji, saj imajo tudi multiplikativne učinke na gospodarsko rast. Pomembni strateški infrastrukturni projekti in slabše stanje infrastrukture namreč zahtevajo ustrezen obseg vlaganj v daljšem časovnem obdobju s stabilnim virom financiranja, to pa so namenska sredstva.
Na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2018 in 2019 lahko neposredni uporabniki prevzemajo in plačujejo obveznosti čez načrtovane pravice porabe v sprejetem proračunu države le na podlagi soglasja vlade, če zaradi tega ne grozi, da bi bil obseg izdatkov, določen v okviru proračuna, prekoračen.
Na podlagi utemeljenega predloga je vlada v februarju že izdala soglasje za povečanje dovoljene porabe namenskih sredstev v višini 60 milijonov evrov oziroma največ do skupne višine 216,6 milijona. Ta obseg je treba še povečati, saj na državnem cestnem omrežju brez tega ne bo mogoče pričeti ali nadaljevati del na več večjih infrastrukturnih projektih. Ob tem bo treba zagotoviti dodatna sredstva za odkupe zemljišč na več projektih ter za uskladitev finančne konstrukcije rednega vzdrževanja in zimske službe po novih koncesijskih pogodbah.

 

Vlada sprejela odgovor na vprašanje poslanca Andreja Čuša v zvezi s poslovanjem in delovanjem družbe DRI
Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na vprašanje poslanca Andreja Čuša v zvezi s poslovanjem in delovanjem družbe DRI in ga poslala Državnemu zboru RS.
Vlada pojasnjuje, da zaposlovanje v DRI poteka v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja sklepanje delovnih razmerij in druge oblike dela ter v skladu z internimi akti družbe. Vlada, ministrstva oziroma druge osebe javnega prava nimajo in ne smejo imeti nikakršnega vpliva na zaposlovanje v tej družbi. Vlada pri tem poudarja, da je DRI gospodarski subjekt, specializiran za opravljanje visoko strokovnih nalog, zato mora tudi zaposlovanje ustreznih kadrov slediti temu načelu. Izbira se torej lahko opravlja izključno glede izpolnjevanja formalnih pogojev izobrazbe in drugih strokovnih kompetenc. Le z ustrezno kadrovsko strukturo bo DRI lahko ohranil svoj ugled in kompetence na strokovnem področju, posledično tudi status notranjega izvajalca. Kot pojasnjeno, pa vlada na kadrovsko politiko DRI z ničemer ne vpliva.
Upravljanje kapitalske naložbe v DRI je bilo pod okrilje Vlade RS preneseno s spremembami in dopolnitvami Zakona o cestah. Amandma je bil predlagan v okviru postopka sprejemanja predloga zakona v Državnem zboru RS s strani koalicijskih poslanskih skupin.
Vlada glede uporabe službenih vozil v DRI pojasnjuje, da to v celoti pogojuje narava dela pretežnega števila zaposlenih v družbi, ki opravljajo dela v nadzoru po celotni Sloveniji in tudi v tujini. V zadnjih letih se razdrobljenost inženirsko svetovalnih storitev povečuje, posledično posamezni zaposleni opravljajo dela na več objektih, ki se nahajajo na različnih lokacijah na območju celotne Slovenije. Zato je mobilnost zaposlenih še toliko bolj pomembna. Specifičnost dejavnosti družbe namreč zahteva zagotavljanje ustreznega voznega parka, ki je pogoj tako za kakovostno in učinkovito delo kot tudi za racionalno izrabo časa. Število vozil se prilagaja številu zaposlenih. DRI ima skupaj 153 službenih vozil, od tega 54 vozil, ki so v službeni in zasebni uporabi. Povprečno je s službenim vozilom prevoženih 1.800 kilometrov na mesec. Na podlagi pogodbe o zaposlitvi ima pravico do uporabe službenega vozila za službeno in zasebno uporabo 13 delavcev, drugih 41 pa je to pravico pridobilo na podlagi sklepa poslovodstva. Pri tem je bilo upoštevano dejstvo, da ti delavci opravljajo delo na več gradbiščih po vsej državi, dnevno prevozijo velike razdalje in službeno vozilo potrebujejo vsak dan za polni delovni čas. Zato je taka odločitev s stališča razporejanja vozil, vzdrževanja (servisi, menjava pnevmatik, čiščenje ...), davčnega vidika in prihranka časa za DRI stroškovno učinkovita. Vsi delavci, ki imajo službeno vozilo tudi za zasebno uporabo, sicer plačujejo boniteto, uporabnino za vozilo, določeno s sklepom poslovodstva, in uporabnino za parkirno mesto.
Na vprašanje glede nadzora Računskega sodišča nad DRI vlada odgovarja, da je Računsko sodišče neodvisna institucija, ki se sama odloča za nadzor nad porabo javnih sredstev. Vlada v odločitve tega sodišča ne posega in nanje tudi nima vpliva. Če gre za porabo javnih sredstev, se Računsko sodišče lahko kadarkoli, tudi na lastno pobudo, odloči za izvedbo nadzora. Če bodo v zvezi s to družbo bodisi v zvezi s katerimkoli drugim subjektom zaznane morebitne nepravilnosti, ki terjajo nadzor ali ukrepanje pristojnih organov, bodo ti na to opozorjeni. Sicer pa nadzorni svet družbe redno izvaja svoje pristojnosti v skladu z zakonodajo in akti družbe.

 

Vlada načeloma podpira spremembe Direktive o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz
Vlada RS je na današnji seji sprejela stališče RS, da načeloma podpira predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2009/33/EU o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz. RS načeloma podpira določitev minimalnih ciljev za čista vozila v javnem naročanju, ki vzpostavljajo vzgled na ravni države.
RS prav tako podpira poenostavitev metodologije in razširjeno področje uporabe, ki vključuje vse zadevne prakse naročanja. RS načeloma podpira tudi širitev obsega direktive na težka vozila, vendar Slovenija ne podpira sprejemanja standardov v delegiranem aktu, saj gre za bistvene dele pravnega akta z dolgoročnimi posledicami.
Slovenija zagovarja potrebo po skladnosti predloga z drugo zakonodajo, predvsem z Direktivo 2014/94/EU Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva, v okviru katere so si države morale določiti nacionalne strategije na področju alternativnih goriv. RS zagovarja konsistentnost zakonodaje na ravni EU z vidika določanja ambicij in ciljev v čistem prometu, kjer je javno naročanje eden izmed ukrepov.
Cilji glede izpustov za lahka vozila in cilji na ravni držav so določeni ambiciozno, kar Slovenija načeloma lahko podpre, bomo pa preučili zastavljen cilj za Slovenijo na podlagi točnega stanja in po potrebi temu prilagodili stališče.
Slovenija v okviru določenih minimalnih ciljev zagovarja načelo subsidiarnosti države pri izbiri najčistejših tehnologij za težka tovorna vozila. Za zmanjšanje emisij v prometu je nujna uporaba najširše palete tehnologij, kar bi moralo biti upoštevano tudi pri sistemu javnega naročanja. Slovenija zato zagovarja upoštevanje principa tehnološke nevtralnosti pri spodbujanju alternativnih goriv s ciljem uporabe tehnologij z najnižjimi izpusti CO2.
RS bo v okviru pogajanj podpirala predloge v smeri racionalizacije poročanja.

 

Vlada podpira Predlog sklepa Sveta o stališču, ki se v imenu EU zastopa v Skupnem odboru, ustanovljenem s sporazumom o skupnem evropskem zračnem prostoru, glede njegovega notranjega poslovnika
Vlada RS je na današnji seji sprejela stališče RS, da podpira Predlog sklepa Sveta o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v skupnem odboru, ustanovljenem s sporazumom o skupnem evropskem zračnem prostoru, glede njegovega notranjega poslovnika.
Namen večstranskega sporazuma med EU in njenimi državami članicami ter Islandijo, Norveško, Srbijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Makedonijo, Albanijo in Kosovim o vzpostavitvi skupnega evropskega zračnega prostora je bil oblikovati skupni evropski zračni prostor, ki temelji na prostem dostopu do trga, svobodi ustanavljanja, enakih konkurenčnih pogojih in skupnih pravilih, tudi na področju varnosti, varovanja, upravljanja zračnega prometa, socialnih vprašanj in okolja.
Ta sporazum v 18. členu med drugim določa, da je skupni odbor odgovoren za upravljanje sporazuma in zagotavlja njegovo pravilno izvajanje s priporočili in odločitvami v primerih, ki so določeni v sporazumu. Med drugim sporazum tudi določa, da skupni odbor na prvem sestanku sprejme notranji poslovnik.
Predlagano gradivo Sveta EU tako predstavlja predlog poslovnika skupnega odbora, ki ga sestavljajo predstavniki Evropske komisije, pristojni organi posameznih držav članic EU in predstavniki držav, t. i. balkanskih partnerjev, ki so tudi podpisniki sporazuma. Poslovnik zajema postopkovna pravila glede sklica rednih sestankov za pregled izvajanja sporazuma, priprave dnevnega reda in oblikovanja sklepov za izvajanje sporazuma.