Skoči na vsebino

NOVICA

248. dopisna seja vlade

Vlada izdala Uredbo o vzdrževalnih delih v javno korist na področju energetike

Vlada RS je na današnji seji izdala Uredbo o vzdrževalnih delih v javno korist na področju energetike, ki se objavi v Uradnem listu RS.

Ministrstvo za infrastrukturo ter Ministrstvo za okolje in prostor bosta za učinkovito izvajanje omenjene uredbe in Uredbe o posegih v okolje pripravila usklajena navodila in do 31. 12. 2018 izvedla izobraževanje za vse izvajalce gospodarske javne službe, da se zagotovi učinkovito izvajanje vzdrževalnih del v javno korist in predhodnih postopkov ter postopkov izdaje okoljevarstvenih soglasij v skladu z obema predpisoma.

Uredba o vzdrževalnih delih v javno korist na področju energetike bo poenostavila vrste vzdrževalnih del na področju prenosa in distribucije električne energije, zemeljskega plina in toplote ter s tem omogočila vse oblike infrastrukturnega vzdrževanja, ki se pojavljajo v praksi.

 

Vlada RS sprejela spremembe in dopolnitve Programa razvoja pristanišča za mednarodni promet v Kopru za obdobje 2016–2020

Vlada RS je na današnji seji sprejela spremembe in dopolnitve Programa razvoja pristanišča za mednarodni promet v Kopru za obdobje 2016–2020.

Zaradi spremenjenih tržnih razmer prihaja do novih in drugačnih potreb pri razvoju pristaniške infrastrukture, zato je bilo treba program, ki ga je vlada sprejela junija 2016, spremeniti in dopolniti. Ta program namreč daje pravno osnovo za začetek izvajanja posameznih investicij oziroma za pridobitev nadaljnjih soglasij za izvedbo investicij.

Pomembnejše investicije, na katere se nanašajo spremembe in dopolnitve programa, so izgradnja novih vhodov v pristanišče (Serminski in Bertoški vhod), kar bo razbremenilo promet v mestnem jedru in povečalo pretočnost pristanišča, ureditev kamionskega terminala, ureditev in izgradnja kaset na Ankaranski Bonifiki za potrebe odlaganja izkopanega materiala, ki nastane ob poglabljanju morskega dna, izgradnja RO-RO priveza, ureditev priveza za potrebe Slovenske vojske, objekt Potniškega terminala in druge.

Vlada sicer vsakih pet let sprejme program razvoja pristanišča, ki se lahko letno spreminja in dopolnjuje. Z njim se na ravni idejne zasnove načrtuje prostorski in infrastrukturni razvoj pristanišča ter dinamika izvedbe načrtovanih infrastrukturnih ureditev ob upoštevanju skupnih interesov pogodbenih strank in sodobnih trendov gospodarske dinamike na področju pristaniških in logističnih dejavnosti.

Investicije v razvoj pristaniške infrastrukture obsegajo investicije v obstoječe predmete pristaniške infrastrukture zaradi njihovega izboljšanja, rekonstrukcije ali povečanja zmogljivosti in izgradnjo oz. izdelavo novih predmetov pristaniške infrastrukture. Investicije izvede koncesionar Luka Koper, d. d., v svojem imenu in za svoj račun, tako da neposrednih posledic za proračun ni.

 

Vlada podpira predlog spremembe evropske direktive o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom

Vlada RS je na današnji seji sprejela stališče RS, da podpira predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom, saj odpravlja nekatere pravne praznine in smiselno dopolnjuje obstoječo zakonodajo na področju notranjega trga z zemeljskim plinom v Evropski uniji (EU).
RS si bo prizadevala, da se roki implementacije uskladijo z drugimi zakonodajnimi predlogi EU iz svežnja Čista energija za vse Evropejce, ki bodo sprejeti v časovno primerljivem obdobju. Prizadevala si bo tudi za podaljšanje obdobja implementacije.

Vlada s tem stališčem razveljavlja svoje stališče glede te direktive, ki ga je sprejela 21. decembra 2017 na 161. redni seji.

Predlog sprememb direktive natančno opredeljuje področje uporabe direktive o zemeljskem plinu in posledično uredbe o zemeljskem plinu za plinovode v tretje države in iz njih do meje pristojnosti EU. To vključuje ustrezne določbe o dostopu tretjih strani, reguliranju tarif, ločevanju lastništva in preglednosti. S predlogom bo možno zaprositi za izvzetje za nove plinovode v tretje države in iz njih. Vključuje tudi možnost, da države članice odobrijo odstopanja za obstoječe uvozne infrastrukture, ki že delujejo. Da bi zagotovili skladen pravni okvir za plinovode, ki prečkajo več kot eno državo članico, pa je treba določiti, katera država članica bi morala sprejeti odločitev o takšnem odstopanju.