Skoči na vsebino

NOVICA

258. dopisna seja vlade

Vlada se je seznanila z zaključnim poročilom o energetski prenovi stavb v državni in občinski lasti
Vlada RS se je na današnji seji seznanila z Zaključnim poročilom o izvedbi vladnega strateškega razvojnega projekta P1: Energetska prenova stavb v državni in občinski lasti. S tem sklepom sta prenehali delovati tudi projektna skupina za izvedbo tega projekta in projektni svet, ki je spremljal izvajanje projekta.
Sistem energetskih prenov stavb ožjega in širšega javnega sektorja je bil vzpostavljen v tistih primerih, ko se energetska prenova financira iz virov sredstev evropske kohezijske politike za obdobje 2014–2020, ki vključuje tudi izpolnitev predhodnih pogojenosti, vzpostavitev modela energetskega pogodbeništva (javno-zasebno partnerstvo), izdelavo evidenc, izdelavo dokumentacije, odpravo zakonodajnih in drugih sistemskih ovir, pripravo cikličnih modelov za izvajanje energetskih prenove itd. Da bi preverili in optimizirali vzpostavljen sistem, so bili izvedeni trije pilotni projekti energetskih prenov izvajanja sistema (Center šolskih in obšolskih dejavnosti Bohinj, tri sodišča v Celju, Murski Soboti in Slovenj Gradcu ter objekt pravosodne in državne uprave v Šmarju pri Jelšah) in ciklični modeli za izvajanje prenove stavb ožjega in širšega javnega sektorja.
Ta projekt se je zaključil, vendar se bodo nadaljnje energetske prenove izvajale na podlagi vzpostavljenega sistema in cikličnih modelov najmanj do konca te finančne perspektive.

 

Vlada sprejela sklep, da se z DRI sklene aneks št. 1 k pogodbi v zvezi z opravljanjem inženiringa v javno železniško infrastrukturo v RS
Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep, da se z Družbo za razvoj infrastrukture (DRI) sklene aneks št. 1 k pogodbi št. 37500-4/2016/4 iz leta 2016 o opravljanju inženiringa v zvezi z investicijami v javno železniško infrastrukturo v RS. Vlada je za podpis aneksa pooblastila Damirja Topolka, direktorja Direkcije RS za infrastrukturo.
Aneks se sklene zaradi nalog v zvezi nadgradnjo obstoječe in graditvijo nove javne železniške infrastrukture ter v zvezi s spremljanjem objektov v garancijski dobi.

 

Vlada sprejela sklep, da se z DRI sklene aneks št. 3 k pogodbi v zvezi z vodenjem investicij v javno železniško infrastrukturo v RS
Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep, da se z Družbo za razvoj infrastrukture (DRI) sklene aneks št. 3 k pogodbi št. 2411-11-100031 iz leta 2011 v zvezi z vodenjem investicij v javno železniško infrastrukturo v RS. Vlada je za podpis aneksa pooblastila Damirja Topolka, direktorja Direkcije RS za infrastrukturo.
Ta aneks bo v pogodbo vključil vrsto in obseg dodatnih nalog, ki se nanašajo na spremljanje objektov v garancijski dobi.

 

Vlada soglaša z odstopom in prodajo terjatev SŽ bankama
Vlada RS je na današnji seji potrdila izjavo, s katero na podlagi že sklenjene Pogodbe o izvajanju obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu za obdobje od 2017 do 2031 soglaša z odkupom in prodajo terjatev Slovenskih železnic (SŽ) bankama SID in SKB zaradi nakupa novih vlakov. Omenjena pogodba, ki sta jo sklenili vlada in družba SŽ - Potniški promet, namreč omogoča nakup novih vlakov. 
Vlada je za podpis te izjave pooblastila Damirja Topolka, direktorja Direkcije RS za infrastrukturo.

 

RS podpira spremembe direktive EP in Sveta o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov
Vlada RS je na današnji seji sprejela stališče, da Republika Slovenija (RS) podpira Predlog direktive Evropskega parlamenta (EP) in Sveta o spremembi Direktive 2008/106/ES o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov in o razveljavitvi Direktive 2005/45/ES - 9123/18. Ob tem RS predlaga, da se določbe Direktive 2008/106/ES, ki se spreminjajo zaradi uskladitve s Konvencijo o standardih za usposabljanje, izdajanje spričeval in ladijsko stražarjenje pomorščakov (STCW), izdajo kot uredba, ker gre za minimalne standarde, ki veljajo že po konvenciji in tako teh sprememb državam članicam EU ne bi bilo potrebno ponovno prenašati v notranji pravni red.
Poglavitni cilj teh sprememb je poenostaviti in racionalizirati obstoječi zakonodajni okvir EU za usposabljanje in izdajanje spričeval za pomorščake z namenom ohranitve skladnosti predpisov EU z mednarodno zakonodajo, prenoviti centralizirani mehanizem za priznavanje tretjih držav, s čimer bi se povečala njegova učinkovitost in uspešnost ter pravna jasnost glede vzajemnega priznavanja spričeval pomorščakov, ki jih izdajajo države članice (da se pomorščakom s spričevalom druge države članice omogoči, da delajo na plovilih, ki plujejo pod zastavo druge države članice).