Skoči na vsebino

NOVICA

Minister Gašperšič: 250 gradbišč po državi kaže sadove našega dela

»Okoli 800 kilometrov novih, obnovljenih in urejenih cest, okoli 90 kilometrov moderniziranih železniških prog, največji nakup novih vlakov, zagon velikih projektov z dolgo brado, kot sta drugi tir in 3. razvojna os, prva daljinska kolesarska povezava, uvedba enotne vozovnice za dijake in študente, mreža hitrih električnih polnilnic na avtocestnem križu, uspešen projekt energetske prenove javnih stavb, 10. mesto na svetu po indeksu energetske odličnosti. Verjamem, da smo z naštetim in še s številnimi drugimi projekti, ki smo jih na ministrstvu začeli, nadaljevali in končali, naredili veliko dobrega,« je ob zaključku mandata povedal minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič.

Uspehi v mandatu 2014–2018:
- več investicij v cestno infrastrukturo. Vsako leto v zadnjih štirih letih so se povečevala proračunska sredstva za ceste; lani smo za investicije v cestno infrastrukturo in novogradnje namenili 217 milijonov evrov, letos 225 milijonov. Direkcija RS za infrastrukturo, ki deluje v okviru ministrstva, ima tako trenutno odprtih več kot 250 gradbišč in delovišč po državi. V načrtu razvojnih programov je evidentiranih več kot 800 projektov;
- tečejo vse potrebne aktivnosti za začetek gradnje 3. razvojne osi v 2019;
- letos bo končan avtocestni odsek Draženci–Gruškovje, lani je bil zaključen polni priključek Šmarje Sap, dokončan in prometu predan pa je bil tudi predor Markovec;
- aprila letos je začel delovati sistem elektronskega cestninjenja tovornih vozil, rušiti sta se začeli cestninski postaji Torovo in Log;
- z Avstrijo sodelujemo pri gradnji druge cevi cestnega predora Karavanke, ki bo predvidoma končana v letu 2022. Gre za projekt v vrednosti 115 milijonov evrov, od tega bo Slovenija prispevala 50 milijonov;
- projekt drugi tir smo pripeljali tik pred začetek pripravljalnih del. Julija je začel veljati zakon o drugem tiru, zagotovili smo 233 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev, potekajo dogovori z EIB za pridobitev posojila. Skoraj dokončan je izvlečni tir, ki predstavlja prvi kilometer drugega tira;
- modernizirali in nadgrajevali smo železniške proge v državi (Pragersko–Hodoš, Divača–Koper, Slovenska Bistrica–Pragersko, Dolga Gora–Poljčane, vzpostavitev sistema železniškega radijskega sistema GSM-R v skupni dolžini 1.200 kilometrov). Letos smo za železnice zagotovili čez 383 milijonov evrov, od tega več kot 91 milijonov evropskih sredstev. V teku so nadgradnje železniških prog Zidani most–Celje, Poljčane–Slovenska Bistrica, Maribor–Šentilj, vozlišča Pragersko in kočevske proge ter vgradnja sistema ERTMS/ETCS na odsekih Dobova–Zidani most in Pragersko–Maribor–Šentilj;
- ministrstvo bo s 165 milijoni evrov sofinanciralo nakup 25 novih vlakov za Slovenske železnice;
- uvedba enotne vozovnice za dijake in študente v integriranem javnem potniškem prometu. Omogočili smo tudi oddajo e-vloge za enotno vozovnico; 
- označili smo prvo, 109 kilometrov dolgo, daljinsko kolesarsko povezavo v Sloveniji od Rateč do Ljubljane. Letos je v načrtu odprtje kolesarske povezave od Ljubljane do mejnega prehoda Obrežje, v 2019 pa od Maribora (oz. avstrijske in madžarske meje) do Kopra (oz. meje s Hrvaško in Italijo). Tako bomo po avtocestnem križu vzpostavili tudi t. i. kolesarski križ;
- Slovenija je postala ena prvih držav v EU, ki je na evropskih koridorjih zagotovila mrežo hitrih električnih polnilnic. Te uporabnikom električnih avtomobilov omogočajo nemoteno potovanje po državi, saj vseh 31 polnilnic na avtocestah zagotavlja polnjenje baterij v 20 minutah. Z mrežo manjših polnilnic so sicer v Sloveniji dobro pokrita praktično vsa območja;
- energetska prenova javnih stavb: vzpostavili smo sistem izvajanja energetskih prenov stavb ožjega in širšega javnega sektorja, ki se financira iz evropskih kohezijskih sredstev v obdobju 2014–2020. Skupna vrednost teh sredstev je 147 milijonov evrov, do zdaj je bilo v okviru objavljenih povabil in javnih razpisov na voljo 91 milijonov evrov. Kot primernih za financiranje je bilo izbranih že 56 projektov, kar skupaj z napovedanimi projekti, ki so že v pripravi, dosega obseg stavb v skupni neto tlorisni površini okoli 600.000 m2. Uspešen model energetske prenove stavb v Sloveniji je prepoznala tudi Evropska komisija, zato ima Slovenija možnost prevzeti vlogo centra odličnosti v tem delu za centralno, južno in vzhodno Evropo na področju učinkovite rabe energije;
- do konca leta bo zaprt RTH,
- Slovenija je lani s 13. mesta indeksa energetske odličnosti po kriterijih energetske trileme (zanesljivost, dostopnost, trajnost) napredovala na prestižno 10. mesto na svetu; letos se nam po neuradnih informacijah obeta še izboljšanje ocene v oktobru 2018.