Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

NOVICA

Predstavitev pobude za ureditev ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnih cest

Ministrstvo za infrastrukturo je predstavilo izhodišča za urejanje ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnih cest. Izhodišča temeljijo na študiji, ki jo je za ministrstvo naročil DARS, izdelala pa jo je družba PNZ - svetovanje projektiranje, v sodelovanju z Ljubljanskim urbanističnim zavodom. Za manjšo gnečo na ljubljanskem avtocestnem obroču predvidena širitev vpadnic v tripasovnice.

Kot je izpostavila generalna direktorica direktorata za kopenski promet Darja Kocjan, se infrastrukturno ministrstvo zaveda naraščajočih težav, zato je Darsu naročilo izdelavo pobude, ki jo podpirajo tudi v Mestni občini Ljubljana.
Vodja oddelka za prostorsko načrtovanje na Darsu Ana Sodnik Prah je pojasnila, da so trenutno v fazi prostorskega načrtovanja oz. prostorskega umeščanja.Odgovorni vodja naloge dr. Aleš Mlakar je povedal, da ureditve avtocestnega obroča in vpadnih cest ne moremo enostavno rešiti s širjenjem tega omrežja, ampak je treba pristopiti k uveljavljanju ukrepov trajnostne mobilnosti in razvoja železniškega prometa. 


Razlog za močno prometno obremenitev ljubljanskih vpadnic in obvoznic je večplasten, ker je Ljubljana močno zaposlitveno središče, večino prometa v Sloveniji pa ustvarijo ljudje, ki se z osebnimi avtomobili v Ljubljano vsakodnevno vozijo na delo. Samo na zahodni obvoznici dnevno pelje tudi do 90.000 vozil, povečanje prometa znaša okrog dva odstotka letno.

 

Odgovorni strokovnjak s področja prometa v družbi PNZ Gregor Pretnar je predstavil več različnih scenarijev, ki so jih pripravili za ljubljanski avtocestni obroč, pri čemer najverjetnejši scenarij predvideva širitev krakov, a brez širitve celotnega obroča na severni strani.

 

Gorenjski krak avtoceste bi razširili v tripasovnico v obe smeri, in sicer med Vodicami in izvozom Ljubljana-Šentvid. Štajerski avtocestni krak bi širili na tripasovnico od razcepa Zadobrova do priključka Krtina, vključno z novim priključkom Študa, dolenjski krak pa bi razširili na tripasovnico od razcepa Malence do priključka Grosuplje-vzhod, vključno s priključkom Ljubljana-jug. Tudi primorski avtocestni krak bi razširili na tripasovnico od razcepa Kozarje do izvoza Vrhnika, vključno z izvozi Vič in Barje. Za vzhodno obvoznico je predvidena razširitev na 4+6 pasove od razcepa Zadobrova do priključka Ljubljana-Bizovik, vključno s preoblikovanjem razcepa Zadobrova in naprej na 3+3 pasove do predora Golovec. Tudi za južno obvoznico je predvidena razširitev obvoznice na 3+3 pasove od novega priključka Ljubljana-Barje do priključka Ljubljana-jug.

 

Postopek umeščanja v prostor v povprečju traja osem let. Primorski in štajerski krak bosta imela zaradi tranzitnega prometa prednost, dela pa bi lahko začeli okrog leta 2025. Celotna dela pa bi se po oceni strokovnjakov morala končati do leta 2040. Pripravljeni scenariji bodo po grobi oceni stali od 600 milijonov do 1,2 milijarde evrov, natančnejših izračunov pa za zdaj še ni. Po izračunih sicer vsi prinašajo več kot milijardo evrov družbenih koristi.

 

Več informacij v zvezi s študijo je dostopnih na spletni strani družbe DARS.