Skoči na vsebino

NOVICA

20. 3. 2017

Minister dr. Peter Gašperšič: Z zaprtjem ceste Koper-Izola smo dobili 10 % slovenske obale. To je dobra odločitev.

Minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič se je danes skupaj s predsednikom Vlade RS dr. Mirom Cerarjem, županom Mestne občine Koper Borisom Popovičem in županom Občine Izola Igorjem Kolencem udeležil dogodka ob zaprtju obalne ceste za promet med Koprom in Izolo.

 "Zaprtje obalne ceste je dobra odločitev, pomembna za celotno obalno regijo, za vso Slovenijo, saj smo tako dobili 10 odstotkov slovenske obale, ki bo od danes naprej v prvi vrsti namenjena ljudem," je dejal minister in nadaljeval, "da je prepričan, da bo ta del obale že z jutrišnjim dnem zaživel, ostal pa bo le bled spomin na to cesto polno avtomobilov in prav je tako".

 

Z današnjim dnem na obalni cesti med Žusterno in Izolo začenja veljati nov prometni režim, s čimer se odpirajo nove možnosti za obalni pas, ki bo po napovedih Mestne občine Koper in Občine Izola namenjen predvsem druženju in rekreaciji. Predstavljal bo zeleno oazo med mestoma. Ob tem pa se bodo odprle tudi druge razvojne možnosti, omogočila trajnostna raba obalnega in morskega prostora in razvoj turizma. 

 

Pravno podlago za zaprtje obalne ceste in hkratno izvzetje dela hitre ceste skozi predor Markovec iz vinjetnega sistema je decembra 2016 prinesla novela uredbe o cestninskih cestah. Ta je razširila možnost preusmeritve prometa na cestninsko cesto zaradi obvoza, in sicer pod pogojem, da Dars kot upravljavec cestninskih cest pozitivno odgovori na vlogo predlagatelja obvoza, ki upravlja z necestninsko cesto.

 

Koprska in izolska občina sta svojo vlogo morali nekajkrat dopolniti,  9. marca 2017 pa sta bili obveščeni o soglasju Darsa za zaprtje obalne ceste Koper-Izola in sprostitev vinjetnega sistema za predor Markovec. 

 

Ob tem je pomembno tudi dejstvo, da je Slovenija pristopnica Protokola o celovitem upravljanju obalnih območij v Sredozemlju, ki v okviru opredelitev varstva obalnih območij zahteva njihovo prometno razbremenitev in prehod v trajnostno rabo obale. Občini s svojimi prostorskimi akti načrtujeta ureditve, kjer se dosedanja obalna cesta skoraj v celoti omeji za promet in aktivira v duhu »zeleno – modrega koridorja«, kar pomeni izvedbo ureditev, ki omogočajo dostopnost, prvenstveno pa razvoj in nova delovna mesta za trajnostno rabo obalnih virov ter razvoj turizma.