Skoči na vsebino

NOVICA

20. 4. 2017

131. redna seja Vlade RS

Vlada dala soglasje k naložbeni politiki Sklada za financiranje razgradnje NEK in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz NEK za leto 2017

Vlada RS je na današnji redni seji dala soglasje k naložbeni politiki Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško za leto 2017.

Pri določitvi naložbene politike je sklad določil parametre in vzpostavil podlago za varno upravljanje s premoženjem sklada, doseganje primerne donosnosti in ohranjanje vrednosti tega premoženja. Sklad v naložbeni politiki za leto 2017 uspešnost upravljanja naložb ugotavlja glede na donosnost primerljivih skladov, glede na pričakovano donosnost primerjalnega indeksa – benchmark, glede na tehtano povprečno letno donosnost 10-letnih državnih obveznic v državah z evrsko valuto in svetovni borzni indeks.

Sklad v naložbeni politiki podaja informacije o zakonskih in strokovnih podlagah pri nalaganju sredstev, makroekonomskih napovedih in gibanjih za leto 2017, naložbeni dejavnosti sklada, naložbenih ciljih, prilagoditvi strukture portfelja sklada naložbeni politiki za leto 2017, izpostavljenosti in omejitvah naložb po naložbenih razredih, naložbenem procesu, merilih uspešnosti, merilih donosnosti naložb in tveganjih.
Ne podaja pa informacije o načrtovanih prilivih in odlivih v letu 2017 ter informacij o presežkih denarnih sredstev.


Vlada dala soglasje k Programu izvedbe infrastrukturne ureditve v koprskem pristanišču za investicijo dograditev garažne hiše za avtomobile

Vlada RS je na današnji redni seji dala Luki Koper d.d. soglasje k Programu izvedbe infrastrukturne ureditve v koprskem pristanišču za investicijo dograditev garažne hiše za avtomobile – faza 2a, v višini do 19.000.000 evrov.

Zaradi hitrega porasta prometa z avtomobili se terminal avtomobilov sooča z velikim pomanjkanjem skladiščnih površin. Ker je območje pristanišča prostorsko omejeno in so vse razpoložljive skladiščne površine zasedene, je trenutno edina alternativa za pridobitev dodatnih skladiščnih površin gradnja garažne hiše.

 

Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca dr. Franca Trčka v zvezi z dvotirno izvedbo gradnje drugega tira

Poslanec dr. Franc Trček je na vlado naslovil pisno poslansko vprašanje, povezano z gradnjo drugega tira, in sicer vlado sprašuje zakaj se ne odloči za rešitev dvotirne, dvocevne izvedbe, ki bi omogočala sočasni promet v obe smeri in zakaj sedanjemu obstoječemu tiru ne spremenimo bodočo namembnost (npr. kolesarka steza z možno zgodovinsko lokomotivo na delu, kjer se premaguje največja višinska razlika) z DPN in s tem omogočimo neko vrsto posredne rente lokalnemu prebivalstvu ob sočasnem razvoju turistično-rekreativne dejavnosti ob trasi sedanjega poteka proge.

Vlada v odgovoru pojasnjuje, da je bila možnost dvotirne izvedbe proge že proučevana, po temeljitih strokovnih premislekih, pa je bila sprejeta odločitev variante (nova enotirna proga), za katero je bil sprejet tudi DPN in izdano pravnomočno gradbeno dovoljenje.

V primeru gradnje skladno z drugačnimi tehničnimi rešitvami, kot so predvidene v veljavni uredbi o DLN in v izdanem gradbenem dovoljenju, pa bi bilo treba izvesti vse zakonsko predpisane upravne postopke, ki se nanašajo na umeščanje tovrstnih objektov v prostor in pridobivanje soglasij ter dovoljenj.

 

Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca dr. Franca Trčka v zvezi s finančno konstrukcijo drugega tira

Poslanec dr. Franci Trček vlado sprašuje katera  oblika  javno-javnega zapiranja finančne konstrukcije bo predlagana in kako ter v kakšnih deležih bodo v tej konstrukciji prisotne t.i. »zaledne države«.

Vlada v odgovoru poslancu pojasnjuje bistvene značilnosti javno-javnega partnerstva, pri čemer je pomembno predvsem, da se koncesija lahko neposredno podeli notranjemu izvajalcu, kar bo znižalo stroške in prihranilo na času, zagotavlja pa tudi večji nadzor koncedenta. 

Predlog zakona omogoča finančno sodelovanje zalednih držav pri projektu, vendar pa pogovori z njimi še potekajo, zato o podrobnejšem načinu sodelovanja in njihovih finančnih deležih še ni moqoče govoriti.

 

Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca dr. Franca Trčka v zvezi netransparentnostjo projekta drugi tir

Poslanec dr. Franci Trček vlado sprašuje kako bo zagotovila transparentnost projekta, ki naj bi trenutno izdatno šepala, in ali bo v nadzorni organ, ki bo skrbel nad izvedbo, vključila tudi predstavnike civilne družbe.

Poslancu vlada odgovarja, da se vsa dela pri  pripravi projekta izvajajo pregledno, aktivnosti pa redno obravnava posebna delovna skupina, sestavljena iz vseh relevantnih resorjev. Ministrstvo za infrastrukturo vse dogodke in aktivnosti, povezane s projektom, redno objavlja na svojih spletnih straneh.

Ko bo projekt prišel v fazo izvedbe, se bo nadzor še izdatneje poglobil. Nadzor nad projektom bo izključno strokoven in bo temeljil na načelih zakonitosti in gospodarnosti vodenja in izvajanja investicije. Vlada še poudarja, da so v zvezi s projekti, ki se financirajo oziroma sofinancirajo iz javnih sredstev, v vsakem primeru predvideni sistemski nadzorstveni mehanizmi, med drugim tudi nadzor, ki ga opravlja  Računsko sodišče Republike Slovenije kot pristojna nadzorna institucija.

 

Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca dr. Franca Trčka v zvezi z gradnjo drugega tira

Poslanec dr. Franci Trček vlado sprašuje ali je preučila možnost dvocevne, dvotirne variante, če da, kakšne so razlike v ceni projekta in če ne, zakaj ne in kdaj jo bo preučila?

Vlada v odgovoru pojasnjuje, da je bila možnost dvotirne izvedbe proge že proučevana, po temeljitih strokovnih premislekih, pa je bila sprejeta odločitev variante (nova enotirna proga), za katero je bil sprejet tudi DPN in izdano pravnomočno gradbeno dovoljenje.

 

Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca dr. Franca Trčka v zvezi z upravljanjem drugega tira

Poslanec dr. Franci Trček vlado sprašuje, kdo bo upravljal z zgrajenim drugim tirom in če to ne bodo SŽ, kako se bo sinhroniziralo upravljanje ostale železniške infrastrukture s tem cca. 30 km izdvojenim »štrcljem« le-te?

Vlada v odgovoru pojasnjuje, da bo zgrajeni drugi tir upravljal upravljavec javne železniške infrastrukture SŽ-Infrastruktura. S tem bo zagotovljeno učinkovito in enovito upravljanje celotne železniške infrastrukture, vključno z vodenjem prometa. Ta ureditev je vključena v predlog zakona.

 

Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca dr. Franca Trčka v zvezi z razvojem Luke Koper ter projekta drugega tira

Poslanec dr. Franci Trček vlado sprašuje, kdaj bomo imeli javno razpravo o mejah oz. zgornjih količinah tovora, ki naj bi se pretovarjal v Luki Koper ter transportiral po slovenskem železniškem   in (avto)cestnem omrežju in katere vrste tovora bodo v srednje- in dolgoročni strategiji ne le Luke Koper, ampak celotne logistično-transportne  verige prevladujoče ter s katerimi politikami bomo zagotavljali zmanjšanje prometa iz Luke Koper po avtocestnem omrežju.

Vlada v odgovoru pojasnjuje, da je javna razprava o količinah tovora v Luki Koper že bila, in sicer ob sprejemanju Strategije razvoja prometa ter Resolucije o nacionalnem programu razvoja prometa.

Tudi v bodoče se načrtuje predvsem rast kontejnerskega prometa skladno z ocenjenimi tržnimi potenciali, ki bodo do leta 2020 predstavljali letno realizacijo okoli 1 mio TEU, do leta 2030 pa 2 mio TEU. Pomembna blagovna skupina so tudi avtomobili, kjer je možno povečati letni pretovor in do leta 2020 preseči 850 tisoč vozil, do leta 2030 pa se približati na 1,25 mio vozil.  Pristanišče ostaja večnamenske narave, predvsem z namenom maksimiziranja koristi obstoječih zmogljivosti in utečenih poslov (tudi za tekoče tovore, sipke in razsute tovore, generalne tovore) ter diverzifikacije ponudbe (ublažitev tveganj).

Najpomembnejši ukrep za zmanjšanje prometa iz Luke Koper po AC omrežju, pa je prav izgradnja drugega tira in preusmeritev blagovnega prometa po železnici.

 

Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Danijela Krivica v zvezi z izvajanjem Energetskega zakona

Poslanec Danijel Krivec vlado sprašuje, kakšna so gibanja cen toplote za daljinsko ogrevanje različnih slovenskih distributerjev v zadnjih dveh letih, kakšen je nadzor nad delovanjem trga, predvsem v luči določanja cen toplote za daljinsko ogrevanje, kako so v luči nove energetske zakonodaje varovane pravice odjemalcev in kakšno je bilo število pritožb primerjalno z letom pred uveljavitvijo novega Energetskega zakona in ali Vlada RS načrtuje spremembe Energetskega zakona ali sprejem podzakonskih aktov, ki bodo omejili nekontrolirano višanje stroškov za ogrevanje.

Vlada v odgovoru pojasnjuje, da je cena toplote iz omrežij daljinskega ogrevanja od leta 2015 v pristojnosti Agencije za energijo. S 1.1. 2017 so se uveljavile cene toplote v skladu s prenovljeno metodologijo, ki enako kot predhodna, temelji na upravičenih stroških distributerjev. 
Povprečne cene toplote so ostale na nivoju preteklih cen s posamičnim nekaj odstotnim dvigom, ki je posledica predvsem umetnega zadrževanja fiksnega dela cen v preteklih letih zaradi vpliva na inflacijo, tudi ob sprejemanju evra.

Pri distribuciji toplote, ki se izvaja kot gospodarska javna služba, je pomembno, da je cena toplote primerno regulirana. Distributer mora pridobiti soglasje Agencije za energijo k izhodiščni ceni toplote za posamezni distribucijski sistem. Izhodiščna cena je oblikovana kot najvišja povprečna cena, na podlagi katere distributer oblikuje cene toplote za daljinsko ogrevanje. Distributer mora pred spremembo izhodiščne cene pridobiti novo soglasja k izhodiščni ceni. 

Pravice odjemalcev glede cen toplote so varovane skozi kontrolne mehanizme v okviru postopka regulacije cen toplote s strani Agencije za energijo, z določbami Energetskega zakona, ki določa obvezne sestavine pogodbe o dobavi in splošnih pogodbenih pogojih, določa obveznost kontaktne točke za odjemalce, ki jo mora zagotoviti distributer, ter redno najmanj enkrat letno obveščanje odjemalcev o ceni ter primerljivi porabi energije v prejšnjem obdobju oziroma primerljivi porabi v primerjavi s povprečnim normaliziranim ali referenčnim porabnikom energije iz iste porabniške kategorije. Nadzor nad izvajanjem določb zakona izvaja Energetski inšpektorat. 
Vlada še odgovarja, da za enkrat ne predvideva sprememb Energetskega zakona s področja reguliranja cen toplote za daljinsko ogrevanje.

 

Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Danijela Krivica v zvezi z obnovo regionalne ceste iz smeri Podvelka proti Ribnici na Pohorju

Poslanec Danijel Krivec navaja, da je Občina Ribnica na Pohorju znana predvsem po Ribniškem Pohorju, kjer je v zimskem času vedno bolj obiskano in priljubljeno smučišče. Glede na to, da regionalna cesta Podvelka – Ribnica ni bila obnovljena že vse od leta 1975 in je za razvoj turizma kot tudi kakovost življenja tamkajšnjih prebivalcev zelo pomembna, sprašuje vlada ali načrtuje obnovo ceste Podvelka – Ribnica ter, če da, kdaj in v kolikšnem obsegu.

Vlada v odgovoru pojasnjuje, da je za rekonstrukcijo ceste Ribnica – Podvelka izdelana projektna dokumentacija za izvedbo del. Glede na to, da je bila projektna dokumentacija izdelana že v letu 2010, so sedaj v teku aktivnosti za izvedbo parcelacije in novelacije katastrskih elaboratov, nato pa sledijo odkupi potrebnih zemljišč.

V letu 2016 je bila, glede na nujnost sanacije vozišča, podpisana pogodba za preplastitev več odsekov cest v okviru rednega vzdrževanja, med ostalim tudi za odsek ceste Ribnica – Brezno. Predračunska vrednost teh del znaša 393.868,85 EUR, rok za izvedbo del pa je 30.4.2017.

Za preostali del ceste, za katerega je izdelana projektna dokumentacija, bo v maju 2017 objavljen razpis za izvedbo gradbenih del (vključno s sanacijo plazu na tem odseku), z deli pa bi se predvidoma pričelo v septembru 2017, seveda v kolikor bodo pridobljena vsa potrebna zemljišča.

V postopku je tudi javno naročilo za modernizacijo dela ceste Ribnica na Pohorju – Ribniška koča. Ocenjena vrednost razpisanih del je 500.000 EUR, v zaključni fazi pa so tudi odkupi potrebnih zemljišč.

 

Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Ljuba Žnidarja v zvezi s tretjo razvojno osjo

Poslanec Ljubo Žnidar vlado sprašuje,  kako potekajo aktivnosti v zvezi z gradnjo tretje razvojne osi (odkupi zemljišč, izdelava projektno tehnične dokumentacije …), kako potekajo aktivnosti za finančno konstrukcijo gradnje tretje razvojne osi in kdaj bo ta pripravljena in kakšen je terminski plan gradnje tretje razvojne osi po posameznih fazah in posameznih odsekih celotne osi.

Vlada poslancu odgovarja, da projekt severnega dela 3. razvojne osi poteka skladno z načrtovano dinamiko. Pospešena dinamika na projektu se je pričela v letu 2015, ko je bil dorečen način izvajanja projekta ter v letu 2016 z vključitvijo projekta v Nacionalni program razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030.

Za izvedbo tako prioritetnih kot tudi ostalih ukrepov s področja državnih cest je z Nacionalnim programom zahtevana priprava 6-letnega načrta vlaganj v cestno infrastrukturo s katerim se na področju cest opredelijo prioritetne izvedbe. 6-letni operativni načrt se izvaja kot drsni plan in se mora letno novelirati in potrjevati na Vladi RS.

Trenutno je v pripravi prvi operativni načrt v katerega bodo vključeni projekti, ki izhajajo iz Nacionalnega programa in imajo opredeljeno prioritetno časovno dinamiko. S tem načrtom bodo tudi natančneje  opredeljeni stroški  in podrobnejše razdelani terminski načrti izvedbe posameznih projektov, njihovih faz in etap. Prvi 6-letni operativni načrt bo predvidoma pripravljen in sprejet na Vladi RS v prvi polovici letošnjega leta.

Študija upravičenosti izgradnje nove cestne povezave s katero so bili preverjeni možni različni scenariji izvedbe v povezavi s stroški gradnje izkazuje upravičenost 4-pasovne ceste na celotnem poteku  od AC A1 do Slovenj Gradca. Izbrani najustreznejši scenarij bo vključen v prvi operativni načrt vlaganj v cestno infrastrukturo, njegova dinamika pa prilagojena dolgoročni finančni vzdržnosti DARS, d.d.. 

Za financiranje  pripravljalnih del ima DARS, d.d., kot investitor gradnje v poslovnem načrtu ter načrtu izvajanje koncesije za leto 2017 predvidena sredstva  za naročilo in pričetek izdelave projektne dokumentacije tako za odsek Šentrupert – Velenje, kakor tudi odsek Velenje – Slovenj Gradec. Sredstva za pridobitev nepremičnin se v letu 2017 zagotavljajo v državnem proračunu iz namenskih virov, ki se črpajo iz naslova nadomestila za ustanovitev stavbne pravice za cestninske ceste. 

Finančna sredstva za izvedbo predhodnih raziskav in projektiranja zagotavlja DARS, d.d. kot investitor projekta iz lastnih virov. Za  financiranje gradnje pa Ministrstvo za infrastrukturo in DARS, d.d. usklajujeta predlog različnih možnih virov financiranja ob upoštevanju omejitev Eurostata, ki redno spremlja dolgoročne finančne obveznosti DARS, d.d. ter s tem povezana tveganja.

Tako pripravljalna, kot prehodna dela in tudi gradnja naj bi čim bolj sinhronizirano potekala na obeh odsekih hkrati, glede na to da je nova cestna povezava prometno učinkovita le kot celota, to je od AC A1 do Slovenj Gradca. Skladno z načrtovano dinamiko projekta je v letu 2018 predvidena pridobitev gradbenega dovoljenja. Temu bo sledila objava razpisov za gradnjo in pričetek gradnje. Vse aktivnosti od predhodnih del do gradnje se bodo izvajale skladno s 6-letnim operativnim načrtom.

Po okvirnem terminskem planu naj bi bila nova cestna povezava A –1 – Velenje ¬¬– Slovenj Gradec, kot celota predana prometu leta 2023, posamezne zaključene funkcionalne etapa pa lahko sukcesivno tudi prej.

 

Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje mag. Julijane Bizjak Mlakar v zvezi z gradnjo
drugega tira med Divačo in Koprom

Poslanka mag. Julijana Bizjak Mlakar je na vlado naslovila pisno poslansko vprašanje, povezano z gradnjo drugega tira, in sicer vlado sprašuje, zakaj vztraja pri projektu, ki naj bi bil dražji, nepopoln in nedorečen v primerjavi s projektom, ki ga je predstavila strokovna skupina na čelu s prof. dr. Jožetom Duhovnikom. Poslanka tudi prosi za podatke o dosedanjih prihodkih in odhodkih družbe 2TDK ter o številu zaposlenih v tej družbi in po pogodbah, ki jih je doslej ta družba sklenila.

Vlada poslanki odgovarja, da je dr. Duhovnik z dr. Pretnarjem Ministrstvu za infrastrukturo že predstavil varianto drugega tira z uporabo večjega naklona z dodatno, na nek način »žičniško« povezavo, oziroma z dodatnim pogonom na najstrmejšem delu. Trasa je v tej varianti vodena drugače kot po sprejetem državnem lokacijskem načrtu (DLN) oziroma izdanem gradbenem dovoljenju. Ideja je inovativna in brez dvoma zanimiva, vendar bi jo bilo treba v nadaljnjih fazah še v podrobnostih natančno definirati in razrešiti še vse zahteve in tehnične zagate. Prav tako bi bilo treba  preveriti vpliv na kapaciteto glede na običajne vlake, ki potujejo iz Kopra v Divačo (in nazaj). Glede na izid takšnih preveritev bi bila predstavljena ideja lahko enakovredno obravnavana z ostalimi idejami, ki so bile obravnavane v času izbora variante drugega  tira med Divačo in Koprom.

Ne glede na navedeno in na dejstvo, da je varianta zanimiva, pa bi bilo treba za izvedbo takšne variante spremeniti že sprejet DLN in pridobiti novo gradbeno dovoljenje na tej podlagi. Če se namreč po izdaji pravnomočnega gradbenega dovoljenja projekt spremeni tako, da to pomeni spremembo pogojev, določenih z gradbenim dovoljenjem in elementov, ki lahko vplivajo na zdravstvene pogoje, okolje, varnost objekta ali spremembo predpisanih bistvenih zahtev, je investitor dolžan zaprositi za spremembo gradbenega dovoljenja ali za izdajo novega gradbenega dovoljenja. Vendar pa to velja le za spremembe, ki so skladne z določili veljavnega prostorskega akta, torej v konkretnem primeru državnega prostorskega načrta (DPN). V kolikor spremembe trase železniške proge zahtevajo gradnjo izven območja sprejetega DPN, je treba  pridobiti novo gradbeno dovoljenje, pri čemer je predhodno treba spremeniti DPN in pridobiti novo okoljevarstveno soglasje po postopku, kot ga določa Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (ZUPUDPP).

Ocenjena investicijska vrednost projekta izgradnje drugega tira železniške proge Divača - Koper je manj kot milijarda evrov, ki je navedena v poslanskem vprašanju, dejstvo pa je, da bodo pravo ceno pokazali šele javni razpisi za oddajo del.