Skoči na vsebino

NOVICA

4. 8. 2017

187. dopisna seja Vlade RS

Vlada sprejela odgovor na pisno vprašanje poslanca Andreja Čuša glede trajnostnega razvoja in energetike
Vlada je na današnji dopisni seji sprejela odgovor na pisno vprašanje poslanca Andreja Čuša glede trajnostnega razvoja in energetike.

Vlada pojasnjuje, da se premog v Sloveniji uporablja pretežno v tržnih dejavnostih v energetiki za proizvodnjo toplote v Ljubljani in za proizvodnjo elektrike v Šoštanju.  V Ljubljani bodo do leta 2020 prešli s premoga na zemeljski plin z uporabo najučinkovitejše tehnologije za visoko učinkovito soproizvodnjo toplote in elektrike na zemeljski plin, s čimer se bodo občutno izboljšane razmere glede emisij v Ljubljani.
V Šoštanju so glede proizvodnje izpostavljeni razmeram na trgu z  elektriko, ki bodo v prihodnosti odločilni za to, ali bo elektrarna lahko obratovala ali ne, nanjo pa je seveda vezana usoda premogovnika Velenje.
Zagotavljanje spremembe strukture proizvodnih energetskih virov je ena ključnih usmeritev notranjega energetskega trga v EU, ki se bo izvajala z reguliranjem trga s pravicami za emitiranje toplogrednih plinov. Ta razvoj bo potekal s postopnim ukinjanjem rabe premoga in bo seveda odvisen od nadaljnjega razvoja potreb po električni energiji in od hitrosti gradnje elektrarn na obnovljive vire energije. Glede hitrosti gradnje elektrarn se je potrebno zavedati, da je odvisna predvsem od tega, kako zbiramo sredstva za zagotavljanje podpor, ker to draži elektriko in s tem pomembno vpliva na konkurenčnost gospodarstva. Uporabo premoga v Sloveniji predvidevamo le za že obratujoče naprave in sicer najkasneje do izteka njihove življenjske dobe. Na podlagi obravnavanih scenarijev za zniževanj emisij toplogrednih plinov se predvideva, da se bo raba premoga končala že pred koncem predvidene življenjske dobe obratujočih elektrarn.
Glede vetrnih elektrarn v načrtih uporabe alternativnih virov energije vlada pojasnjuje, da je bila v analizah energetskih potencialov in obravnavah možnih scenarijev energetske politike in spodbujanja rabe energije obnovljivih virov energije, proučevana tudi možnost izrabe vetrne energije. Na tem področju je že v preteklosti obstajal velik interes investitorjev, ki pa se srečujejo z velikimi težavami pri iskanju primernih lokacij zaradi nasprotovanja predvsem vsakokratnih iniciativ, ki se organizirajo in spodbujajo lokalno nasprotovanje investicijskim pobudam.
Trenutno je na Ministrstvu za infrastrukturo javna razgrnitev osnutka  posodobitve Akcijskega načrta za OVE za obdobje 2010 – 2020 in pripadajočega okoljskega poročila.  
Za posodobljeni AN OVE sta bili oblikovani dve novi varianti, ki se razlikujeta le v eni tehnologiji. Ob predpostavki, da bo izkoriščen ves potencial za izgradnjo hidroelektrarn, ki imajo v Sloveniji največji potencial, gre v eni varianti  prav za naslonitev na pospešen prodor vetrnih elektrarn, v drugi pa za  pospešeno gradnjo sončnih elektrarn. Obe varianti upoštevata,  da bodo doseženi cilji, skladno s sprejetimi mednarodnimi obveznostmi Slovenije v letu 2020.
V skladu s pravili za državne pomoči, ki veljajo za spodbujanje elektrike iz obnovljivih virov, se mora podpora dodeljevati projektom v konkurenčnem postopku, kjer si tehnologije za izkoriščanje obnovljivih virov konkurirajo med seboj na podlagi proizvodne cene. V konkurenčnem  postopku pa bo vetrna tehnologija tekmovala predvsem s tehnologijami za hidroelektrarne in za sončne elektrarne.   

 

Vlada sprejela odgovor na pisno vprašanje poslanca Andreja Čuša v zvezi z obnovo starega ptujskega mostu
Vlada je na današnji dopisni seji sprejela odgovor na pisno vprašanje poslanca Andreja Čuša v zvezi z obnovo starega ptujskega mostu.
Poslanec Andrej Čuš navaja, da je center Ptuja v času turistične sezone zaradi obnove in posledično zaprtega starega ptujskega mostu odrezan od sveta, iz dneva v dan pa nastaja tudi gospodarska škoda, predvsem v turizmu. Poslanec zato vlado sprašuje, če je izračunala škodo, ki jo bo slabo organizirana priprava na obnovo starega ptujskega mostu imela na lokalno prebivalstvo in gospodarstvo, če da, kakšna bo ta škoda, in ali se bo škoda vsaj delno povrnila. Poslanec še prosi, da se pri v javnem razpisu izbranem izvajalcu poskrbi, da bodo dela potekala hitreje ter z večjo intenzivnostjo in vabi vlado, da pride v času prometnih zastojev na Ptuj in si od blizu pogleda zastoje.
Kot je bilo poslancu Andreju Čušu v preteklosti že odgovorjeno, tudi tokrat vlada navaja, da z obnovo ni bilo več možno odlašati, saj je nosilna konstrukcija mostu stara 60 let. Stari most čez Dravo po izgradnji Puhovega mostu postaja vse bolj most v naselju s povečanim deležem prometa pešcev in kolesarjev. Obnova mostu bo imela v celoti gledano pozitivne vplive na prebivalstvo in gospodarstvo v regiji. Organizacija obvoza omogoča normalno odvijanje prometa, kar pomeni, da v času rekonstrukcijskih del ne bo bistvenega vpliva na gospodarstvo v regiji. Investitor spremlja obnovo mostu in ugotavlja, da ni bistvenih zastojev oziroma čakanja. Pri rekonstrukciji infrastrukture ni potrebnih nobenih posebnih izračunov o vplivu na promet. Z omejitvami prometa v času izvajanja gradbenih del so prizadeti interesi vseh uporabnikov cest, po drugi strani pa se predmetna gradnja izvaja prav zaradi izboljšanja varnosti cestnega prometa, kar pa je v interesu istih uporabnikov.
Tudi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ugotavlja, da zaradi zaprtja ptujskega mostu, na Ptuju ne beležijo upad turistov v primerjavi z lanskim letom. Prav tako so ob avtocesti nameščene oglasne površine, s katerimi se obiskovalce usmerja na izvoz Ptuj vzhod. Končne ocene vpliva na turistično sezono bo možno podati šele po mesecu dni zapore (3.7.2017 – 3.8.2017), ko bo zajeta tudi statistika nočitvenih kapacitet in gostincev.
Stanje obvoznih cest bo ugotovljeno s komisijskim pregledom pred vzpostavitvijo obvoza in po koncu obvoza. Morebitne dodatne poškodbe zaradi povečane prometne obremenitve bodo sanirane, zato posebni izračuni niso potrebni.
Iz arhivske dokumentacije je razvidno, da je bil stari most čez Dravo prva prednapeta in po prosto konzolni metodi grajena mostna konstrukcija z 80 metrskim srednjim razponom. Po končani rekonstrukciji bo to šesta največja konstrukcija tega tipa na svetu. Gre za zelo zahtevna rekonstrukcijska dela z uporabo visoko tehnoloških materialov in postopkov, ki jih ni mogoče primerjati z rutinskimi proizvodnjami v tovarnah in rudnikih, zato je razmišljanje o več izmenskem delu v osnovi zgrešeno. Naročnik in izvajalec imata namreč skupini cilj, in sicer dela izvesti čim bolj kvalitetno in v najkrajšem možnem času. Dela se odvijajo v podaljšanem delovniku, ob ugodnem vremenu tudi ob sobotah ter v okvirih delovnopravne zakonodaje. Trenutno dela potekajo z vso potrebno in primerno intenzivnostjo.
Vlada v odgovoru še navaja, da se je investitor zaradi pogostih očitkov širše javnosti, da dela na mostu ne potekajo s potrebno intenzivnostjo, odločil zainteresiranim medijem in javnosti predstaviti potek rekonstrukcijskih del. V ta namen bo organizirana predstavitev izvedbe del in ogled mostu, ki bo 9. Avgusta 2017 ob 11.00 uri na lokaciji gradbišča. Podrobna predstavitev in prikaz poteka rekonstrukcije bodo podali strokovnjaki s področja gradnje objektov.

 

Vlada sprejela odgovor na pisno vprašanje poslanca dr. Franca Trčka v zvezi z obnovo zajezitev na reki Kolpi
Vlada je na današnji dopisni seji sprejela odgovor na pisno vprašanje poslanca dr. Franca Trčka v zvezi z obnovo zajezitev na reki Kolpi.
Poslanec vlado sprašuje, glede na to, da se z obnovo zajezitev na reki Kolpi odpira možnost lokalne energetske samooskrbe v obliki manjših pretočnih hidroelektrarn, ki bi se jih lahko ustrezno prostorsko umestilo v večino obnovljenih zajezitev, kdaj se bo začelo s pripravo prostorskih aktov, ki bodo to omogočali. Poslanec vlado še sprašuje, kako bo pri tem sodelovala z Republiko Hrvaško, kdaj bo pripravila zakonske podlage za energetske zadruge, ki so že običajna praksa v sosednji Avstriji in kakšna bo časovnica izgradnje.
Vlada odgovarja, da se vprašanja nanašajo na možnost lokalne energetske oskrbe v obliki manjših pretočnih hidroelektrarn, ki bi se jih lahko ustrezno prostorsko umestilo v večino obnovljenih zajezitev na reki Kolpi,  zato se vsi odgovori nanašajo na manjše pretočne hidroelektrarne in ne na hidroelektrarne, za katere bi bil potreben Državni prostorski načrt (DPN).
Za izgradnjo manjših pretočnih hidroelektrarn se postopki vedno vodijo na nivoju lokalnih skupnosti. Zato se ne vodijo postopki DPN, temveč postopki Občinskega prostorskega načrta ali Občinskega podrobnega prostorskega načrta.
Še pred tem pa je potrebno najti zainteresiranega investitorja za tak projekt, ki najprej sodeluje v postopkih umeščanja v prostor in kasneje v postopkih pridobivanja soglasij in dovoljenj. V tem trenutku na ministrstvu, pristojnem za energijo, ne razpolagajo s podatkom o takšnih interesentih.
Ker je reka Kolpa mejna reka med R Slovenijo in R Hrvaško, je pri umeščanju manjših pretočnih hidroelektrarn v prostor, potrebno sodelovanje hrvaški strani.
Vlada še pojasnjuje, da v Sloveniji že obstaja Zakon o zadrugah, ki omogoča ustanavljanje in delovanje energetskih zadrug. Energetska zadruga je organizacija vnaprej nedoločenega števila članov. Njen namen je pospeševati gospodarske koristi in razvijati gospodarske ali družbene dejavnosti svojih članov ter temelji na prostovoljnem pristopu, svobodnem izstopu, enakopravnem sodelovanju in upravljanju članov. Zadruga lahko vodi svoje dejavnosti tudi preko odvisne družbe in lahko opravlja eno ali več dejavnosti, če izpolnjuje za vsako od njih predpisane pogoje in če se s tem uresničuje namen, zaradi katerega je bila ustanovljena. Prav tako zakon določa, da Slovenija pospešuje razvoj zadružništva z ukrepi gospodarske politike. Na podlagi sodelovanja s svojimi člani ali na drugi podlagi, določeni z zakonom, imajo lahko zadruge posebne olajšave pri svojem poslovanju. Pomemben pa je tudi stavek v zakonu, ki določa, da so zadruge upravičene do državnih pomoči. Na osnovi navedenega vlada meni, da priprava zakonske podlage ni potrebna.
Vlada še odgovarja, da izdelava časovnice izgradnje morebitnih manjših pretočnih hidroelektrarn ni v pristojnosti vlade ali ministrstva, pristojnega za energijo.

 

Vlada sprejela odgovor na pisno vprašanje poslanca Andreja Čuša v zvezi z obnovljivimi viri energije
Vlada je na današnji dopisni seji sprejela odgovor na pisno vprašanje poslanca Andreja Čuša v zvezi z obnovljivimi viri energije.
Vlada odgovarja, da se Evropska unija in Slovenija zavedata težav, ki nastajajo zaradi podnebnih sprememb. Zato kot podpisnice t.i. Pariškega sporazuma, tudi usmerjajo svoje politike k zmanjševanju izpustov CO2 oziroma dekarbonizaciji družbe. Že z obstoječo Direktivo o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (OVE), si je Slovenija zadala višji cilj glede deleža OVE v končni bruto rabi energije, kot pa je bilo evropsko povprečje. Predlog revizije te direktive sicer predvideva malo drugačen pristop – skupni delež OVE v končni bruto rabi energije na ravni EU naj bi do leta 2030 znašal 27 %, kar pa še ne pomeni, da bo ista vrednost deleža določena za vse države članice. Deleži po posameznih državah se bodo določali v bilateralnih pogovorih med Evropsko komisijo in posamezno državo članico.
OVE v povezavi z učinkovito rabo energije so eden ključnih elementov za doseganje ciljev dekarbonizacije družbe, zato predvidevamo, da se bo delež OVE povečeval v vseh segmentih rabe energije. Glede na izračune vseh dekarbonizacijskih scenarijev v strokovnih podlagah, ki so bile narejene za Energetski koncept Slovenije, naj bi v letu 2030 dosegli vsaj 27 % in v letu 2050 vsaj 52 % delež OVE, za kar bo treba izkoristiti naravne danosti Slovenije. Če pri odločanju o umeščanju v prostor ne bo prevladal interes OVE, cilji OVE ne bodo doseženi. Iz scenarijev izhaja, da se bo po letu 2030 povečala raba bioplina iz omrežja.
Celoten t.i. Zimski paket, katerega je objavila Evropska komisija decembra 2016, daje velik poudarek na aktivnega odjemalca, uvaja se nov pojem »renewable self-consumer«, to je odjemalec, kateremu mora biti omogočena proizvodnja električne energije za lastno rabo, shranjevanje ali prodaja energije v javno omrežje, pri čemer je naprava za proizvodnjo električne energije nameščena v lastnih prostorih, ki pa je lahko tudi večstanovanjski blok, poslovni prostor, skupnost ali pa znotraj zaprtega distribucijskega sistema.
Vlada je že decembra 2015 sprejela Uredbo o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije, s katero je omogočila gospodinjstvom in malim poslovnim odjemalcem proizvajanje lastne električne energije iz OVE (sonce, voda, veter), pri čemer je uvedeno t.i. neto merjenje oddane oziroma prejete električne energije. S to uredbo je določeno tudi, da proizvodnja električne energije za lastne potrebe ni opravljanje dejavnosti, kar je bistvena olajšava glede na obstoječo zakonodajo.
Ukrep samooskrbe z električno energijo iz OVE je dobro sprejet med gospodinjstvi. V letu 2016 je bilo priključenih 135 naprav za samooskrbo skupne moči 1,1 GW brez kakršnih koli podpor. V letu 2017 pa so od 15. aprila na voljo tudi nepovratne finančne spodbude za investicijo (največ do180 €/kW oziroma največ 20 % priznanih stroškov naložbe, skupaj za podpore je namenjeno 3 mio €), ki so bistveno pripomogle k popularizaciji ukrepa. Tako je bilo od 15. Aprila  do 30. junija preseženo lanskoletno stanje ob koncu leta, saj se je priključilo novih 135 naprav, skupne moči 1.163 kW. Vlog za izdajo soglasja pa je v prvem polletju celo za 3,7 MW.
Zato je resorno ministrstvo pripravilo spremembe oziroma dopolnitve uredbe. Predlog je trenutno v javni obravnavi, vsebina predloga pa je sledeča: moč naprave je spremenjena na trenutno oddano moč v omrežje, ki ostane enaka 11 kVA, povečuje pa se tudi letna zgornje omejitev priključenih naprav in sicer iz 10 kVA na 20kVA.
Pomen OVE in učinkovite rabe energije je opredeljen tudi v Akcijskem načrtu za OVE, kot tudi v Energetskem konceptu Slovenije. Vsekakor je samooskrba na individualni in lokalni ravni osnovni gradnik prihodnjega energetskega omrežja. Bo pa zaradi spreminjanja zgradbe javnega omrežja potrebno vložiti kar nekaj sredstev za njegovo nadgradnjo.




















.