Skoči na vsebino

NOVICA

8. 9. 2017

147. redna seja vlade

Vlada sprejela Poročilo o izvajanju Nacionalnega programa izgradnje avtocest v RS za leto 2016

Vlada je na današnji seji sprejela Poročilo o izvajanju Nacionalnega programa izgradnje avtocest v RS za leto 2016 in ga poslala državnemu zboru.

Iz poročila je razvidno, da je realizacija razvoja in obnavljanja avtocest in drugih investicij (brez obveznosti iz zadolževanja) v letu 2016 znašala 128.264.094 evrov z DDV.

V letu 2016 so se gradbena dela izvajala na odseku Draženci–Gruškovje in priključku Šmarje–Sap.

Naloge prostorskega načrtovanja ter umeščanja avtocest in hitrih cest v prostor so se izvajale za naslednje investicije: odseka Šentrupert–Velenje in Koper–Dragonja, dograditev avtocestnega predora Karavanke in odsek Postojna/Divača–Jelšane.

Aktivnosti izdelave projektne dokumentacije so se v letu 2016 izvajale za naslednje investicije: dograditev avtocestnega predora Karavanke, avtocestni priključek Dragomer (prej imenovan priključek Brezovica), za Velenje–Slovenj Gradec, Koseze–Kozarje (razširitev v 6-pasovnico), Jagodje–Lucija, 3. razvojno os, Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu do priključka Maline, za dodatne protivetrne ukrepe na hitri cesti Razdrto–Vipava–Ajdovščina ter za rušitve in preureditve cestninskih postaj.

V letu 2016 je bilo obnovljenih 37,1 kilometra vozišč avtocest in priključkov, delno obnovljenih deset avtocestnih objektov, saniranih več brežin in usadov na primorskem kraku AC, zamenjane varovalne ograje na starejših odsekih štajerske in ljubljanske AC, urejen sredinski pas z BVO na odseku Sl. Konjice–Dramlje ter izgrajene niše za potrebe izvajanja cestninskega nadzora na 6-ih priključkih AC.

V letu 2016 je potekalo zaključevanje projektov v sklopu gradnje protihrupnih ograj na petih avtocestnih odsekih, pri čemer so se nadaljevale in zaključile pasivne zaščite stanovanjskih objektov.

Za vzpostavitev elektronskega sistema cestninjenja je DARS marca 2016 izbral najugodnejšega ponudnika, konzorcij Telekom-Q_Free. Zaradi revizijskih zahtevkov neizbranih ponudnikov, ki jih je Državna revizijska komisija zavrnila, se je pogodba s konzorcijem podpisala septembra 2016, sistem pa mora biti vzpostavljen do konca septembra 2017. Po zagonu in prevzemu postane DARS lastnik tega sistema in ga tudi upravlja, konzorcij Telekom-Q Free pa vzdržuje. Poleg del, ki so predmet pogodbe s konzorcijem Telekom-QFree, je DARS začel izvajati tudi vzporedne projekte in aktivnosti, ki bodo zagotovili pogoje za vzpostavitev in delovanje bodočega sistema. Najpomembnejši so reorganizacija cestninskega poslovanja, vzpostavitev cestninskih uporabniških točk (CUT) v upravljanju DARS in v upravljanju pogodbenih partnerjev, marketing oglaševanje, prilagoditev prometne ureditve cestninskih postaj in načrt izvajanja nadzora.

V letu 2016 so se viri zagotavljali iz lastnih sredstev DARS, zadolževanja in iz drugih virov (evropska sredstva). V proračunu RS pa so bila zagotovljena sredstva za naloge, ki jih DARS v imenu in za račun RS opravlja ter so povezane s pripravo prostorske dokumentacije in umeščanjem avtocest v prostor ter pridobivanjem nepremičnin, potrebnih za gradnjo avtocest.

 

Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi z Energetskim konceptom Slovenije

Vlada je na današnji seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi z Energetskim konceptom Slovenije (EKS) in ga poslala državnemu zboru.

Na vprašanje dr. Trčka, zakaj država dovoljuje izsiljevanje s strani energetskega lobija, vlada odgovarja, da Ministrstvo za infrastrukturo (MzI) osnutek EKS pripravlja na osnovi strokovnih podlag (dolgoročnih energetskih bilanc glede na postavljene zaveze in cilje v okviru EKS), ki jih je pridobilo z oddajo javnega naročila. MzI pri pripravi EKS v največji možni meri vključuje zainteresirano javnost. Zato je pripravilo posvetovalni dokument, ki ga je javno predstavilo, in več tematskih delavnic, na katerih so sodelovali energetski sektor, podjetja in nevladne organizacije na temo energetskih virov, omrežij, transporta in zagotavljanja toplote. Na osnovi obeh ključnih virov: strokovnih podlag in pripomb na posvetovalni dokument je MzI pripravilo še gradivo za razpravo o EKS, ki je bilo junija ponovno javno predstavljeno. MzI je soorganiziralo štiri posebne tematske dogodke: v Ljubljani, Novem mestu, Kopru in Mariboru. Pozitiven odziv udeležencev in sooblikovalcev vseh razprav glede transparentnosti in vključevanja javnosti v oblikovanje EKS, je dokaz, da je pristop k oblikovanju EKS bistveno drugačen od prejšnjih praks. Tak pristop bo tudi dobra popotnica za vse postopke sprejemanja Resolucije o EKS v državnem zboru.

Vlada bo obravnavala in sprejela EKS po obravnavi na seji vlade. Če bo potrebno oziroma na predlog drugih ministrstev, bo lahko dala tudi usmeritve za popravo ali dopolnitev EKS.

V EKS so obnovljivi viri energije (OVE) eden ključnih elementov za doseganje ciljev dekarbonizacije energetike in rabe energije, zato predvidevamo, da se bo delež OVE povečeval v vseh segmentih rabe energije. Glede na izračune vseh dekarbonizacijskih scenarijev v strokovnih podlagah naj bi v letu 2030 dosegli vsaj 27 % in v letu 2050 vsaj 52 % delež OVE, za kar bo treba izkoristiti naravne danosti Slovenije. Če pri odločanju o umeščanju v prostor ne bo prevladal interes OVE, cilji OVE ne bodo doseženi.

Lokalna samooskrba je prav tako vključena v izračune glede deleža OVE. Da bi to dosegli, bo nujno potreben razvoj omrežij. Prenosni ter distribucijski električni in plinski sistemi ter sistemi daljinskega ogrevanja se bodo prilagajali spremembam tako, da bodo zagotavljali zadostno prožnost za vključevanje novih tehnologij ter naprednih sistemov upravljanja z energijo. To je nujen pogoj za prehod v nizkoogljično gospodarstvo in tudi širše vključevanje lokalnih virov. Napredna omrežja bodo omogočala aktivne uporabnike in razvoj naprednih stavb, skupnosti in mest.

EKS določa strateške cilje do leta 2030 in okvirno do 2050 ter postavlja izhodišča za nadaljnje odločitve pri zagotavljanju zanesljive oskrbe z energijo na trajnosten in konkurenčen način. Dokument je usmerjevalne narave in se ne opredeljuje do posameznih projektov ali ukrepov. Je pa predvideno, da bodo na osnovi ključnih usmeritev pripravljeni in izpeljani različni ukrepi za izpolnjevanje zavez. Energetska revščina je pomemben pojav, ki bi lahko pomembno vplival na izvajanje usmeritev, ki so podane v EKS. Na osnovi usmeritev bodo izvedbeni akti morali v ukrepih upoštevati pogoje izvajana le teh, med njimi tudi energetsko revščino.

Na vprašanje glede obstoječe energetske neučinkovitosti vlada odgovarja, da imajo ukrepi učinkovite rabe energije (URE) pozitivne učinke tako za končne odjemalce in gospodarstvo kot tudi na okolje, obenem pa imajo izrazite pozitivne makroekonomske učinke, kot je spodbujanje gospodarske rasti, ustvarjanje delovnih mest in zmanjšanje uvozne odvisnosti od fosilnih goriv. Gre za potencial v celotni energetski verigi, od proizvodnje in prenosa energije do končne rabe, vključno v spremembah življenjskih navad na marsikaterem področju. Spodbujanje URE bo zmanjšalo rabo in stroške za energijo ter pozitivno vplivalo tudi na zdravje in okolje. URE tudi gospodarstvu povečuje konkurenčnost. Vsi dekarbonizacijski scenariji predvidevajo ukrepe na področju URE, kar je vidno tudi v prikazu prihrankov primarne energije po scenarijih. Slovenija bo nadaljevala z ukrepi na tem področju.

Glede energetskih zadrug pa vlada ponovno pojasnjuje, da EKS določa strateške cilje do leta 2030 in okvirno do 2050 ter postavlja izhodišča za nadaljnje odločitve pri zagotavljanju zanesljive oskrbe z energijo na trajnosten in konkurenčen način. Dokument je usmerjevalne narave in se ne opredeljuje do posameznih projektov ali ukrepov, je pa predvideno, da bodo na osnovi ključnih usmeritev pripravljeni in izpeljani različni ukrepi za izpolnjevanje zavez. Energetske zadruge ali druge oblike povezovanja uporabnikov/virov bodo v prihodnjih energetskih rešitvah, ki so tudi skladne z EKS, našle svoje mesto, zakonodaja pa jih skladno s prihajajočo evropsko zakonodajo (Clean Energy Package iz  novembra 2016) tudi podpira.

 

Vlada je za člana nadzornega sveta družbe ELES imenovala mag. Matevža Marca in Milana Krajnika

Vlada je na današnji seji za člana nadzornega sveta družbe ELES ponovno imenovala mag. Matevža Marca in Milana Krajnika, ki jima je potekel mandat. Imenovala ju je za dobo petih let. Njuno imenovanje je predlagal tudi nadzorni svet družbe ELES.

Nadzorni svet družbe ELES ima šest članov. Vlada v vlogi skupščine imenuje štiri člane, dva člana sta predstavnika zaposlenih. Člani nadzornega sveta se imenujejo za dobo petih let in so lahko ponovno imenovani. Član nadzornega sveta, predstavnik ustanovitelja, je lahko razrešen pred potekom časa, če tako sklene skupščina.

 

Vlada sprejela dopolnitev odgovora na poslansko vprašanje poslanca Mihe Kordiša glede zahtev Madžarske v zvezi z drugim tirom

Vlada je na današnji seji vlade sprejela dopolnitev odgovora na pisno poslansko vprašanje poslanca Mihe Kordiša glede zahtev Madžarske v zvezi z drugim tirom in ga poslala državnemu zboru.

V zvezi s prvima dvema vprašanjema, ki se nanašata na navezavo na železniško in pomorsko infrastrukturo Hrvaške, je treba najprej poudariti, da se konkurenčnost logističnih koridorjev meri po celotni verigi vrednosti z višino pomorskih voznin,  s stroški pretovora in skladiščenja v pristaniščih ter luškimi pristojbinami in s stroški zalednih logističnih povezav.

Za izbiro optimalne prevozne poti na čezmorskih relacijah je višina prevoznih stroškov po celotni logistični verigi ključen element konkurenčnosti. Vendar pa so elementi za izbor poti tovora še najmanj trije: čas potovanja in manipulacije, frekvenca povezave tako po morju kot po kopnem ter kakovost in zanesljivost povezave.

Konkurenčnost koprskega pristanišča postaja zelo odvisna od obstoječe enotirne železniške proge Koper–Divača. Pri tem je pomembna kapaciteta obstoječe železniške povezave na ozkem grlu Koper– Divača kot tudi zanesljivost obratovanja in tveganje izpada prometa. Zato je treba projekt drugega tira ocenjevati ne samo z vidika povečanja zmogljivosti prevozov, ampak tudi z vidika tveganj obratovanja. Ta so kar številna: tehnične okvare, lomi in podori na trasi, okoljska tveganja in nevarnost požarov.

V odgovoru poslancu Mihi Kordišu z dne 10. 8. 2017 na prvotno zastavljeno vprašanje je vlada navedla, da bi se Madžarska lahko odločila, da se bolj naveže na reško pristanišče. Takšna odločitev Madžarske ne bi bila v nasprotju s pravnim redom EU in bi lahko temeljila na vseh zgoraj navedenih  elementih konkurenčnosti logistične verige, ki uporablja reško pristanišče. Seveda ima vzpostavitev novih jedrnih železniških koridorjev tudi politično dimenzijo. Dejstvo je, da je Madžarska kot nosilka pobude za Jantarni koridor RCF-11 povabila v iniciativo Slovenijo in ne Hrvaške. To pomeni dodatno priložnost za rast logističnih tokov preko Slovenije iz ali v zaledne države, ki so nosilke iniciative za nov jedrni železniški koridor. Nikakor pa pravni red EU ne prepoveduje nobeni državi, da bi sprejela strateške politične usmeritve za navezavo na določeno geografsko območje ali za večje oziroma manjše gospodarsko ali politično sodelovanje z določeno državo.

Kar zadeva  madžarska stališča, ki jih poslanec Miha Kordiš navaja v svojem vprašanju o sodelovanju pri vodenju železniškega prometa preko Slovenije, je treba pojasniti, da so ta vprašanja bila obravnavana in razčiščena na način, da bosta tako meddržavna pogodba (ki bo sklenjena na podlagi Zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper), kot njeno izvajanje skladni s prenovljeno Evropsko direktivo o vzpostavitvi enotnega evropskega železniškega omrežja.

Poudariti je treba, da neuradnih izjav ni mogoče enačiti s formalnimi sprejetimi odločitvami. Predlogi oziroma sklepi sestankov se pravno preverijo pred njihovo formalizacijo v obliki zavezujočih odločitev in šele takšne odločitve so relevantne za pravice in obveznosti države.

Glede vprašanja, katere določbe koncesijske pogodbe omogočajo oddajo pristaniških zmogljivosti v dolgoročen najem, vlada pojasnjuje, da je razlika, ali gre za najem infrastrukture, namenjene za javni promet, ali pristaniške infrastrukture, ki ni namenjena javnemu prometu. Koncesijska pogodba za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na območju koprskega tovornega pristanišča namreč ureja razmerja znotraj območja koncesije in med drugim določa, da koncesionar lahko odda v podnajem nepremičnine, ki so predmet koncesijske pogodbe in imajo status pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, samo s pisnim soglasjem koncedenta. Koncesijska pogodba določa tudi, da lahko koncesionar ne glede na omenjeno soglasje v podnajem odda nepremičnino iz te pogodbe, ki ima status pristaniške infrastrukture, ki ni namenjena za javni promet, razen če bi to onemogočilo ali ogrozilo izvajanje pristaniške dejavnosti, ki bi imelo za posledico zmanjšanje obsega pretovora ali opuščanja razvoja pristanišča skladno s programom razvoja pristanišča.

Predhodno navedena dejstva veljajo za koncesijsko območje, kot ga določa koncesijska uredba. S kapacitetami izven območja koncesije, vendar znotraj območja Državnega prostorskega načrta (DPN) za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru, pa Republika Slovenija lahko razpolaga pod pogoji, določenimi s predpisi o stvarnem premoženju države, če gre za opravljanje dejavnosti, ki so skladne z DPN.

Pod navedenimi pogoji je proste zmogljivosti na območju koprskega pristanišča mogoče oddati v najem oz. podnajem.