Skoči na vsebino

NOVICA

5. 10. 2017

151. redna seja vlade

Vlada sprejela predlog stališča RS do Predloga direktive EP in Sveta o interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov ter lažji čezmejni izmenjavi informacij o neplačilih cestnine v EU

Vlada je na današnji seji sprejela predlog stališča RS do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov ter lažji čezmejni izmenjavi informacij o neplačilih cestnine v Uniji.

RS pozdravlja prizadevanja Evropske komisije (EK), da se na ravni EU vzpostavi pogoje, ki bodo zagotovili interoperabilnost elektronskih cestninskih sistemov, vendar v zvezi s predlogom pričakuje dodatna pojasnila, obrazložitve in finančne ocene posameznih predlaganih ukrepov. Slovenija namreč ocenjuje, da imajo posamezni predlagani ukrepi precejšnje finančne in organizacijske posledice ter tudi morebitne posledice z vidika informacijske varnosti, predvsem za obstoječe upravljavce cestninskih cest.

V zvezi z vzpostavljanjem pogojev interoperabilnosti so po mnenju RS potrebna ustrezno dolga prehodna obdobja, ki bodo državam članicam oziroma upravljavcem cestninskih cest omogočila, da na stroškovno racionalen način prilagodijo svoje obstoječe elektronske cestninske sisteme oziroma zgolj nadgradijo do sedaj izvedene aktivnosti na področju zagotavljanja interoperabilnosti.

RS načeloma podpira predlog, da se vzpostavi sistem, ki bo omogočal učinkovito izmenjavo podatkov o cestninskih uporabnikih ter posledično možnost bolj učinkovitega sankcioniranja predvsem tujih kršiteljev zakonodaje s področja cestninjenja. Smiselno je, da se pri vzpostavitvi sistema uporabi koncept, ki je bil na ravni EU uporabljen v zvezi z izmenjavo podatkov o prekrških, povezanih s prometno varnostjo.

V zvezi s predlaganim mehanizmom izmenjave podatkov o cestninskih uporabnikih kršiteljih je potrebno posebno pozornost nameniti področju varstva osebnih podatkov, tako da bodo jasne pravne podlage za izmenjavo podatkov in da bo uporabljeno načelo sorazmernosti.

RS sicer podpira predlagano določbo, da si lahko potencialni ponudniki evropskega elektronskega cestninjenja (t.i. EETS ponudniki) sami izberejo območje zagotavljanja interoperabilnosti, ki ga bodo pokrivali, a opozarja, da se celotno finančno breme v zvezi s tem nalaga upravljavcem cestninskih cest.

RS načeloma podpira določbo, da bodo za izvajanje cestninjenja dopustne tudi dodatne tehnologije, vendar se je pri tem potrebno zavedati, da se s tem posredno zaostruje pogoje za vzpostavitev interoperabilnosti, odpira določena varnostna tveganja za pravilnost podatkov o cestninjenju ter s tem povečuje negotovost in finančno tveganje za upravljavce cestninskih cest.

V predlogu ni natančno opredeljeno, na kakšen način naj bi se izvedle tehnične, postopkovne in pogodbene strukturne prilagoditve, ki bodo omogočale zagotavljanje interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov, zato se do določenih elementov v tej fazi še ni mogoče opredeliti, saj se pričakuje dodatna pojasnila EK. Podobne zahteve glede interoperabilnosti namreč izhajajo že iz obstoječe zakonodaje, koncept pa se v praksi žal ni udejanjil.

RS bo na področjih, kjer bo dosežen splošen konsenz glede posameznih zakonodajnih predlogov, poskušala biti fleksibilna.

Namen predloga direktive je sicer zagotovitev večje standardizacije in interoperabilnosti elektronskih sistemov cestninjenja (princip ene elektronske naprave OBU v vozilu za plačevanje v vseh obstoječih cestninskih sistemih po vzoru gostovanja v mobilni telefoniji) in spodbuditev vstopa novih ponudnikov evropskega elektronskega sistema cestninjenja - t. i. EETS ponudniki. Interoperabilnost elektronskih cestninskih sistemov na ravni EU kljub dolgoletnim prizadevanjem EK namreč še vedno ni zagotovljena v zadostni meri. 


Vlada sprejela spremembe in dopolnitve Zakona o cestah

Vlada je na današnji seji sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o cestah in ga poslala v obravnavo Državnemu zboru RS po rednem zakonodajnem postopku.

S tem predlogom zakona se v slovenski pravni red prenaša evropska direktiva o določitvi največjih dovoljenih mer vozil v notranjem in mednarodnem prometu ter največjih dovoljenih tež v mednarodnem prometu. Prenaša se del glede vzpostavitve sistemov za prepoznavo vozil ali skupine vozil, ki sama ali skupaj s tovorom presegajo dovoljene mase, predpisane za posamezne vrste vozil ali omejene s prometnim znakom, ter na obveznosti špediterja pri prevozu zabojnikov in zamenljivih tovorišč. Rok za prenos te direktive je potekel maja 2017.

S predlogom zakona se ureja tudi vprašanje odstranjevanja poškodovanih in pokvarjenih tovornih vozil na avtocestah in hitrih cestah, kar je v zadnjem času eden od najbolj kritičnih dejavnikov, ki vplivajo na prometno varnost na avtocestah. Poleg tega je bilo v zadnjem času zaznati več primerov resnih težav pri odstranjevanju pokvarjenih tovornih vozil s cest, zlasti pri tujih voznikih tovornih vozil, ki so bili tudi žrtve izkoriščanja njihove stiske. Novo zastavljeni sistem odstranjevanja poškodovanih in pokvarjenih vozil na avtocestah in hitrih cestah ne posega v pravice uporabnikov, saj za njih ne uvaja novosti, razen te, da bo lahko odvoz tovornega vozila opravil le tisti izvajalec, s katerim bo upravljavec avtoceste ali hitre ceste po izvedenem javnem razpisu sklenil pogodbo. Pogodbeni izvajalec odvoza vozil bo lahko svojo storitev zaračunal v skladu s cenikom, kjer bodo določene najvišje cene, ki jih bo mogoče zaračunati za posamezno storitev.

Iz Zakona o voznikih se v predlog Zakona o cestah prenašajo določbe, ki se nanašajo na spremstvo izrednih prevozov oziroma usposabljanje spremljevalcev izrednih prevozov. To področje je urejeno enako kot do sedaj, le s to razliko, da bo postopek podelitve pooblastila za izvajanje usposabljanja ter strokovni nadzor nad pooblaščenimi organizacijami izvajalo ministrstvo, pristojno za promet. Poleg navedenega se za ohranitev statusa spremljevalca izrednih prevozov po zgledu nekaterih držav članic EU predlaga obnovitveno strokovno usposabljanje, ki se zaključi s preizkusom znanja.

Kazenske določbe Zakona o cestah – v zvezi s kršitvami pravil o največjih dovoljenih merah in masah vozil v cestnem prometu – se predpisujejo tako, da bodo poenostavile izvajanje evropske uredbe o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika in o razveljavitvi direktive Sveta 96/26/ES ter da bodo omogočile obveščanje Evropske komisije v skladu s to uredbo ter vnašanje podatkov o kršitvah v nacionalni elektronski register. Globe za prekrške v zvezi z s preseganjem največjih dovoljenih mas vozil ali skupine vozil so ostale pretežno enake.

S predlogom zakona se uvaja definicija t. i. skupnega prometnega prostora in ureja možnost vzpostavitve poskusne prometne ureditve na državni cesti z namenom preveritve njenih učinkov v praksi.

V predlogu zakona se zvišujejo globe za prekrške, povezane s postavitvijo oziroma uporabo objektov za obveščanje in oglaševanje. Sedanje globe so prenizke in kršiteljev ne odvračajo od storitve prekrškov. Takšna slaba praksa oglaševalskih podjetij je nesprejemljiva tudi s prometno varnostnega vidika. Da bi jih odvrnili od tega, je treba predpisati globe v višini, ki bodo potencialne kršitelje odvračale od storitve prekrškov v zvezi s postavitvijo in uporabo objektov za obveščanje in oglaševanje. Zato se za posameznika predlaga globa v višini 2.000 evrov, za pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, globa v višini 8.000 evrov, za njihovo odgovorno osebo pa globa v višini 2.000 evrov. Predlagane globe so sorazmerne s težo in naravo kršitve, pa tudi s posledicami, ki izvirajo oziroma lahko izvirajo iz kršitve.