Skoči na vsebino

NOVICA

12. 10. 2017

152. redna seja vlade

Vlada spremenila Uredbo o merilih za delo v izmenah izvršilnih železniških delavcev 

Vlada je na današnji seji izdala spremembo Uredbe o merilih za delo v izmenah izvršilnih železniških delavcev in jo objavila v Uradnem list RS.

S to spremembo se spreminja le določilo glede odmora med delom in najdaljši čas neprekinjene vožnje vlečnega vozila ali motornega vozila za posebne namene. S tem so se le uskladila določila, ki so bila spremenjena s spremembami Zakona o varnosti v železniškem prometu, ki je bil sprejet julija 2017.

 

Vlada sprejela strategijo za alternativna goriva

Vlada je na današnji seji sprejela Strategijo na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju in naložila Ministrstvu za infrastrukturo, da v šestih mesecih pripravi akcijski načrt za izvajanje te strategije.

S to strategijo se v slovenski pravni red prenaša evropska direktiva o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva, ki so po tej direktivi električna energija, stisnjen in utekočinjen zemeljski plin, utekočinjen naftni plin in biometan, bio-goriva, sintetična in parafinska goriva ter vodik.

V Sloveniji po letu 2030 ne bo več dovoljena prva registracija avtomobilov z notranjim izgorevanjem na bencin ali dizel, saj je v strategiji za alternativna goriva postavljena meja, da mora biti skupni ogljični odtis avta manjši od 50 g ogljikovega dioksida (CO2) na km. Za primerjavo, danes so pod to mejo samo električni avtomobili in priključni hibridi. Pet let prej, od leta 2025 pa bo omejena prva registracija osebnih vozil in lahkih tovornih vozil kategorij, ki imajo po deklaraciji proizvajalca skupni ogljični odtis manjši od 100 g CO2 na km. To sta pomembna cilja strategije o alternativnih gorivih, ki spodbuja rast vozil na električni pogon in hibridnih vozil ter vozil na fosilna goriva, ki imajo bistveno manjši negativni vpliv na okolje kot vozila, ki jih uporabljamo danes.

V strategiji so predlagane skupine ukrepov za vsako alternativno gorivo, na podlagi katerih bo pripravljen podroben akcijski načrt za obdobje 2018–2020. Prednostno so predvideni ukrepi, s katerimi se bo zagotovila ustrezna polnilna infrastruktura za vozila na električni pogon, na stisnjen in utekočinjen zemeljski plin ter s katerimi bomo spodbudili povečevanje vozil na alternativna goriva. Ukrepi so predvideni na vseh področjih od finančnih spodbud in sofinanciranj izgradnje infrastrukture za alternativna goriva, sprememb predpisov, spodbujanja inovativnih rešitev in pospeševanje gospodarskega razvoja, informiranja do odprave administrativnih ovir. V akcijskem načrtu bodo podrobno navedeni viri za izvedbo posameznega ukrepa, roki in nosilci razvoja. Med ukrepi bodo gotovo ostale finančne spodbude za nakup vozil na električni pogon in za priključne hibride, oprostitve plačila določenih dajatev za vozila na električni pogon, brezplačna parkiranja in podobni ukrepi.

Uporaba alternativnih goriv je pomembna, da bi dosegli okoljske cilje na področju emisij toplogrednih plinov in onesnaževal. Slovenija ima zahtevne cilje, saj mora kljub temu, da se promet močno povečuje, zagotoviti, da se bodo izpusti toplogrednih plinov v prometu v letu 2030 zmanjšali glede na leto 2020 za 9 %. Glede na leto 2005 to sicer pomeni povečanje za 18 %, upoštevati pa je treba, da se je promet od leta 2005 do danes na nekaterih odsekih podvojil, do leta 2030 pa pričakujemo rast tovornega prometa med 60 in 80 % ter osebnega prometa za 30 %. Do leta 2029 oz. po letu 2030 pa je treba zmanjšati onesnaževala glede na leto 2005, in sicer žveplov dioksid za 63 oz. 92 %, dušikove okside za 39 oz. 65 %, nemetanske hlapne organske spojine za 23 oz 53 %, amonijak za 1 oz. 15 % in trdne delce (PM2,5) za 25 oz. 60%.

Če želimo do leta 2030 doseči cilje na področju alternativnih goriv, moramo poleg ukrepov za izboljšanje javnega potniškega prometa zagotoviti, da bo npr. med osebnimi vozili vsaj 17 % električnih vozil oz. priključnih hibridov (200.000 vozil), 12 % električnih lahkih tovornih vozil (11.000 vozil), tretjina vseh avtobusov na stisnjen zemeljski plin (1.150 avtobusov) in skoraj 12 % težkih tovornih vozil (dobrih 4.300 vozil) na utekočinjen zemeljski plin. Ker bo vse več vozil na alternativna goriva, bo potrebno povečati tudi število polnilnic, tako na avtocestah kot drugje. Slovenija je bila med prvimi v Evropi, ki je na svojem avtocestnem križu postavila e-polnilnice visokih moči. Ta mreža se bo v naslednjih petih letih še bistveno povečala in bomo zagotavljali ustrezno pokritost vseevropskega TEN-T omrežja s polnilnicami. V notranjem prometu pa bomo ob predvideni rasti vozil že leta 2020  potrebovali 1.200 polnilnic običajne moči, 2025 že 7.000 in 2030 kar 22.300. Ob tem bo vsem ladjam v pristanišču v Kopru bo leta 2025 potrebno omogočiti napajanje z električno energijo s kopnega in črpanje utekočinjenega zemeljskega plina. 

Za doseganje okoljskih ciljev se mora občutno povečati tudi poraba biodizla, in sicer v letu 2018 za 7 % namešavanje biodizla fosilnemu dizlu s povečevanjem deleža v naslednjih letih, od leta 2020 do 2030 pa postopno naraščanje deleža težkih tovornih vozil na čisti biodizel (B 100) od 0 na 10 %.

Da bo promet čim manj onesnaževal okolje, je potrebno spodbujati trajnostno prometno politiko: peš in kolesarski promet v naseljih ter povečati konkurenčnost javnega potniškega prometa. Vendarle to ne bo dovolj, ker javni prevoz v številnih delih Slovenije zaradi razpršene poseljenosti stežka nadomesti uporabo osebnih vozil. Prav zato bo morala biti Slovenija na področju uvajanja alternativnih goriv v prometu dovolj ambiciozna, da bo tudi tisti del mobilnosti, ki bo še naprej potekal z osebnimi prevozi, v čim manjši meri bremenil naše okolje. Temu cilju sledi tudi strategija.

Za hitrejši premik k zeleni mobilnosti na področju osebnih prevozov bo ključen tudi prispevek avtomobilske industrije z novimi izboljšavami na področju elektro mobilnosti, uporabe vodika in gorivnih celic ter inovacijami in izboljšavami pri uporabi klasičnih motorjev. Tehnološki preboji bodo omogočili hitrejši razvoj in hitrejše doseganje zastavljenih ciljev.

Ministrstvo za infrastrukturo bo vsako leto pripravilo pregled rezultatov na tem področju in po potrebi predlagalo Vladi RS dopolnitev strategije. Ta je nastala na podlagi študije o potrebnih dodatnih ukrepih za povečanje deleža vozil na alternativna goriva v Sloveniji, ki jo je pripravil konzorcij pod vodstvom Kemijskega inštituta Univerze v Ljubljani.

Iz te študije izhaja, da imamo trenutno v Sloveniji 227 javno dostopnih polnilnih mest za elektriko s 470 priključki, 1 polnilno mesto za vodik, 115 za utekočinjen naftni plin in 4 za stisnjen zemeljski plin, nimamo pa polnilnic za utekočinjen zemeljski plin in 100 % bio-dizel. Vozni park počasi sledi polnilni infrastrukturi. Največ je vozil na utekočinjen naftni plin (konec leta 2016 jih je bilo registriranih 8.980), 124 je vozil na stisnjen zemeljski plin in 6 na vodik (predelana vozila). Vozil na električni pogon in priključnih hibridov je skoraj 1.000, vendar njihovo število zelo zaostaja glede na količino polnilne infrastrukture, če računamo, da za 10 vozil zadošča 1 priključek, teh pa je 470. 

Pri nas spodbujamo nabavo vozil na alternativna goriva s subvencijami za nakup električnih vozil, ki so tudi oproščena plačila letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu. Na voljo so tudi ugodni krediti za nakup osebnih avtomobilov, motornih koles in koles na električni ali hibridni pogon, pri katerih znaša emisija CO2 največ 110 g/km. Za vozila z izpusti do 110 g/km CO2 se obračuna nižja davčna stopnja (0,5 %) davka na motorna vozila. Odvisno od občine in ponudnika so možne brezplačne polnitve in parkiranje z vozili na električni pogon.