Skoči na vsebino

NOVICA

20. 10. 2017

Novo mesto in Krško, zmagovalki ETM 2017

Na zaključnem dogodku letošnjega Evropskega tedna mobilnosti, ETM 2017, so lokalni in regionalni koordinatorji ovrednotili aktivnosti sodelujočih občin, izmenjali primere dobrih praks in razglasili najaktivnejšo občino v letošnjem letu.

Letos so izbirali med mestnimi in nemestnimi občinami. Med mestnimi je zmagovalka Novo mesto, med nemestnimi pa Krško. Letošnji finalistki med mestnimi občinami sta bili tudi Ljubljana in Nova Gorica, med nemestnimi občinami pa Sevnica in Tržič.

 

Večina občin finalistk je bila med najbolj aktivnimi v letu 2016 ali v prejšnjih letih. Tokratni kriteriji za izbor so bili: oddan program, izvedba številnih in raznolikih lokalnih in medobčinskih dogodkov, inovativne aktivnosti, celovitost programa, ki obravnava različne načine potovanja, spremljanje in vrednotenje dogodkov ter njihovih učinkov, izvedba in spremljanje trajnih ukrepov za spodbujanje trajnostne mobilnosti na dnevnih poteh.

 

Novo mesto, zmagovalka v kategoriji mestnih občin je prepričala z zelo raznolikim programom, v katerega je bil vključen širok spekter deležnikov (občani, vrtci, šole, starejši, župani, podjetja, nevladne organizacije, Nacionalni inštitut za javno zdravje …). Organizirala je prek 15 občinskih dogodkov, izjemno uspešno izvedla Pešbus ter sodelovala z gospodarskim sektorjem pri izvedbi Krkinega dneva brez avtomobila. Pripravila je štiri dogodke na medobčinski ravni, od tega dva v organizaciji občine in dva z njenim aktivnim sodelovanjem, več trajnih ukrepov, med njimi peš in kolesarske povezave, postavitev pametnih merilcev hitrosti, pričetek prenove mestnega središča ter promocija skorajšnje uvedbe javnega sistema za izposojo koles …

 

Zmagovalka v kategoriji nemestnih občin Krško je poleg načrtovanega programa, ki je bil že sam po sebi bogat, izvedla še celo vrsto dodatnih aktivnosti povezanih s trajnostno mobilnostjo ter izvedene aktivnosti samoiniciativno strnila v izčrpno in pregledno poročilo. Pripravila je prek 15 občinskih dogodkov in dva dogodka na regijski ravni, izvedla več trajnih ukrepov, med katerimi je potrebno še posebej izpostaviti eno prvih izvedb umirjanja prometa na regionalni cesti v državi – uvedba cone 30 ob OŠ Jurija Dalmatina, hkrati so bile izvedene tudi meritve pred in po izvedbi ukrepa. Drugi trajni ukrepi vključujejo odpravo večine ovir za gibalno ovirane v Krškem, nove ureditve za pešce in kolesarje, izboljšave JPP, javni sistem za izposojo koles in medkrajevno kolesarsko povezavo, primerno za dnevne poti.

 

Obe zmagovalski sta za nagrado prejeli udeležbo na dvodnevni delavnici o trajnostni mobilnosti v Bruslju v organizaciji Evropske komisije.

 

Zadnja leta zaključni dogodki potekajo v tisti občini, ki je bila prejšnje leto izbrana za zmagovalko, zato je letošnji potekal v Mestni občini Slovenj Gradec, zmagovalki ETM 2016. Letošnjemu ETM se je pridružilo 71 slovenskih občin.

 

Razveseljiva rast pomembnih kazalcev
Analiza izvedbe ETM v slovenskih občinah je pokazala, da je kar 24 od 71 sodelujočih občin letos izvedlo trajne ukrepe, 19 občin pa je v času ETM aktivno promoviralo celostne prometne strategije. Pobudi ETM se je tokrat pridružilo 5 novih občin in ena regija (Spodnjeposavska), razveseljivo pa je, da je naraslo tudi število obiskovalcev prireditev, ki potekajo v okviru ETM. Letos se je teh prireditev udeležilo več kot 46.000 ljudi. Naraščajo tudi sredstva, ki jih imajo občine na voljo za kampanjo ob ETM. Letos so v povprečju znašala 2.600 EUR, kar je 30% več kot lani, hkrati pa je upadlo število občin brez sredstev za namen ETM.

Prihodnje leto na voljo tudi sofinanciranje

Za finančno podporo aktivnostim ETM bo prihodnje leto dobro poskrbljeno, saj je objavljen javni razpis za sofinanciranje priprave in izvedbe aktivnosti ETM v letu 2018. Sredstva za razpis v skupni vrednosti 236.643,00 evrov zagotavlja Ministrstvo za okolje in prostor iz Sklada za podnebne spremembe, zanja pa lahko kandidirajo vse občine v državi. Maksimalna višina sofinanciranja na posamezno občino znaša 16.500 evrov, aktivnosti, ki so predmet sofinanciranja, pa so PARK(irni) dan, Pešbus in Vključevanje lokalnega gospodarstva v promocijske aktivnosti ETM.

Občine si želijo več akcije državnih inštitucij, javnih služb in medijev
Kot je pokazala anketa, ki jo je med sodelujočimi občinami izvedel Urbanistični inštitut RS (UIRS), občine kot najbolj uspešne aktivnosti ob ETM ocenjujejo umiritev prometa državnih in regionalnih cestah, ureditev novih površin za pešce in kolesarje, Dan brez avtomobila, ki ga odlikujejo bogati programi aktivnosti in velik obisk, kolesarski dogodki, pešbusi, strokovni posveti, aktivnosti za promocijo javnega prevoza in novih oblik mobilnosti (električni avtobus, javna kolesa, souporaba vozil ...). Predstavniki občin so pohvalili tudi uspešno vodenje projekta s strani Ministrstva za infrastrukturo, vendar so hkrati izpostavili, da bi si želeli več aktivnega sodelovanja in podpore tudi s strani drugih državnih institucij, vodstev občin in javnih služb. Želijo si tudi večjo medijsko prepoznavnost kampanje na nacionalni ravni, več promocije dobrih praks in povezovanja občin, več nasvetov za izvajanje ETM na podeželju, bolj interaktivno spletno stran ter sistemsko podporo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, saj je september, ko potekajo aktivnosti ob ETM, za šole in vrtce najmanj primeren mesec za uvajanje (novih) aktivnosti.

Več glav več ve
Zelo pomemben del zaključnega dogodka vsako leto je razprava, namenjena izmenjavi izkušenj o dobrih praksah in tudi o tem, čemu se je bolje izogniti. Razprava je letos tekla o organizacijskih in promocijskih izzivih ter o idejah za prihodnost. Pokazala je, da za ETM v posameznih občinah večinoma skrbijo manjše organizacijske skupine, ki imajo za svoje delo vedno več podpore s strani vodstva občin in županov. Žal le malo občin sodeluje tudi na regionalni ravni - le tiste, ki imajo poleg občinskega tudi regionalnega koordinatorja ETM, zato se občine zavzemajo za imenovanje regionalnih koordinatorjev povsod, kjer jih še nimajo.


V razpravi so se sodelujoči dotaknili tudi vprašanja, kako v aktivnosti vključiti javne zavode, društva, posameznike in podjetja. Strinjali so se, da je pri tem ključnega pomena zgodnje načrtovanje programa. Kot primer dobre prakse so ocenili uspešno vključevanje turističnega sektorja v Laškem, kjer sta zdravilišči Laško in Rimske toplice povezani s kolesi.


Ključen element ETM je seveda promocija, pri kateri so se udeleženci razprave strinjali, da je vedno treba komunicirati pozitivne zgodbe ter v dejavnosti vključevati lokalne medije in občinska glasila. Debatirali so tudi o tem, kako k uporabi trajnostnih oblik mobilnosti spodbujati v malih in podeželskih občinah ter ugotovili, da v teh občinah manjka osnovna infrastruktura za pešce in kolesarje, ki predstavlja osnovo, da se spodbujanje sploh lahko prične.


V pogovoru o idejah za prihodnost so udeleženci poudarili, da morajo biti vse akcije in prometne rešitve strokovno utemeljene, saj jih le tako lahko uspešno zagovarjaš. Nove prometne rešitve namreč niso vedno že od začetka priljubljene, zato je pomembno tudi to, da vidni javni uslužbenci, denimo župani in mestni svetniki, dajejo dober zgled.

Smernice za več hoje in kolesarjenja
Udeleženci dogodka so se seznanili tudi s pomembnimi smernicami za načrtovanje, ki spodbujajo hojo in kolesarjenje. Kot so namreč pokazali rezultati nedavne raziskave o prometnih navadah Slovencev, v vseh dvanajstih statističnih regijah daleč največ prebivalcev uporablja avto. Še največ kolesarijo v osrednji Sloveniji (5% vseh poti), medtem ko kolesarjenja v Koroški, Zasavski in Primorsko-notranjski regiji praktično ni. Pešačijo največ v Zasavju (18% vseh poti), najmanj pa v Primorsko-notranjski regiji (6%).


Splošne usmeritve za načrtovanje infrastrukture za pešce je predstavil Tadej Žaucer iz Službe za trajnostno mobilnost in prometno politiko pri MZI, ki je poudaril, da moramo pri načrtovanju prometne ureditve v mestih preiti od vprašanja "Koliko avtomobilov lahko spravimo po cesti?" k vprašanju "Koliko ljudi lahko spravimo po cesti?" Smernice za umeščanje kolesarskih površin v urbana naselja pa je predstavil Gregor Steklačič, prav tako iz ministrstva, ki je poudaril, da mora biti načrtovanje kolesarskega omrežja strateško in da mora zagotavljati kolesarske povezave od izhodišča do cilja, pri čemer morajo te povezave biti neprekinjene, neposredne, varne, udobne, in privlačne.