Skoči na vsebino

NOVICA

9. 11. 2017

155. redna seja vlade

Vlada izdala Uredbo o spremembah Uredbe o kategorizaciji državnih cest

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji izdala Uredbo o spremembah Uredbe o kategorizaciji državnih cest, ki bo objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije.

Kategorizacija državnih cest opredeljuje kategorijo posamezne državne ceste, s katero je določena funkcija ceste z vidika prometnega povezovanja v določenem prostoru oziroma povezovalna funkcija ceste ter njene tehnične in druge lastnosti, ki omogočajo hitro, varno in za okolje čim manj obremenjujoče odvijanje prometa. Vsebinske spremembe, ki se odražajo kot spremembe kategorije in podatkov o dolžini posamezne državne ceste so posledica spremenjenega pomena posamezne ceste v prostoru in s tem prenos posameznega odseka oziroma ceste iz občinske ceste med državne ceste.  

Ker Koper kot središče nacionalnega pomena nima vzporedne regionalne povezave proti Postojni se lokalni cesti Bertoki–Bivij in Škocjan–Bertoki preneseta med državne ceste in sicer kot podaljšanje regionalne ceste R3 v skupni dolžini 3,495 km. 

Med državne ceste R3 se prenaša tudi odsek lokalne ceste Kastelec–Socerb, ki povezuje priključek Kastelec na avtocesto A1 in regionalno cesto Postojna–Srmin. Zaradi nove kategorizacije cestne povezave  med priključkoma se dolžina regionalne ceste Kastelec–Podgorje podaljša za 0,052 km.      

Nova skupna dolžina regionalnih cest R3 je tako 2.790 kilometrov.

Avtocestni odsek Draženci–Podlehnik bo cestninska cesta

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji izdala Uredbo o spremembi Uredbe o cestninskih cestah in cestnini in dala soglasje k spremembam Cenika cestnine za uporabo cestninskih cest, ki jih je sprejela uprava družbe DARS, d. d.

Novozgrajeni avtocestni odsek med Draženci in Podlehnikom v dolžini 7,2 km bo v mesecu novembru  predan v promet. S tem se zaključuje del prve etape avtocestnega odseka Draženci–Mednarodni mejni prehod Gruškovje na A4 Slivnica–Draženci. Uredba, ki jo sprejela vlada, določa, da je novozgrajeni avtocestni odsek cestninska cesta, s predlaganim cenikom cestnine pa se ta vključuje v sistem cestninjenja. S cestninjenjem dograjenega avtocestnega odseka se bodo prihodki družbe DARS, d. d., iz naslova cestninjenja tovornih vozil povečali na letni ravni za okoli 1,2 milijonov evrov.

Vlada sprejela Energetsko bilanco RS za leto 2017

Vlada RS je na današnji seji sprejela Energetsko bilanco RS za leto 2017, ki prikazuje podatke o oskrbi in porabi energije za 2015 in 2016 ter napovedi za 2017 in 2018. V bilanci je zapisano, da se nadaljuje trend zmanjševanja rabe fosilnih goriv, povečuje pa se delež rabe obnovljivih virov energije in odpadkov ter proizvodnja električne energije iz fotonapetostnih sončnih elektrarn.

Vrednost oskrbe z energijo v letu 2017 je ocenjena na 281,8 PJ. Oskrba bo pridobljena iz 3.745 kt trdnih goriv, 2.270 kt naftnih proizvodov, 873 milijonov Sm3 zemeljskega plina, 60.869 TJ jedrske energije, 3.837 GWh hidro energije, 233 GWh električne energije kot razlike med uvozom in izvozom ter 32.676 TJ obnovljivih virov energije z odpadki. Hrvaški bo oddano 2.790 GWh (polovica proizvodnje NEK) električne energije.

Končna poraba energije v letu 2017 bo 207,2 PJ. V predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu (industrija) bo na primer porabljeno 52,3 PJ, v prometu 80,1 PJ in v gospodinjstvih 48,0 PJ. V strukturi porabe končne energije izstopa delež naftnih proizvodov s 46,5 % deležem, sledijo električna energija (23,3 %), obnovljivi viri energije (12,8 %), zemeljski plin (12,2 %), toplota (3,6 %), trdna goriva (0,7 %) in neobnovljivi industrijski odpadki (0,8 %).

Iz bilance izhaja, da bo Slovenija v letu 2017 polovico (49,9 %) potreb po energiji pokrila z viri iz uvoza. 

V bilanci je tudi načrt za delovanje podporne sheme za električno energijo iz obnovljivih virov in iz soproizvodnje z visokim izkoristkom ter napoved razpoložljivih virov sredstev za doseganje predvidenih letnih ciljev podporne sheme. Za izvajanje te sheme je v letu 2017 zagotovljenih 183 milijonov evrov.

Delež obnovljivih virov energije v skupni rabi bruto končne energije bo v letu 2017 znašal 22,2 %. V strukturi oskrbe z obnovljivimi viri energije in neobnovljivimi industrijskimi odpadki prevladuje les in druga trdna biomasa s 77,2 % deležem. Sledijo geotermalna energija 5,9 %, neobnovljivi industrijski odpadki 5,8 %, sončna energija 4,7 %, drugi bioplini 3,4 %, biodizel 1,7 % in ostali obnovljivi viri energije (biobencin, deponijski plin, plin iz čistilnih naprav in vetrna energija) z 1,8 % deležem.

Vlada se je seznanila z zaključnim poročilom delovne skupine za pripravo možnih oblik javno-zasebnega partnerstva za izgradnjo drugega tira

Vlada RS se je na današnji seji seznanila z osmim poročilom o delu Medresorske delovne skupine za pripravo nabora oblik javno zasebnega partnerstva za izgradnjo nove železniške povezave med Divačo in Koprom ter delovno skupino razpustila.

Delovna skupina je ugotovila, da javno-zasebno partnerstvo ni optimalna rešitev za financiranje izgradnje drugega tira in da najboljšo možno rešitev predstavlja koncept javno-javnega partnerstva, pri katerem v okviru investitorja (družbe v 100-odstotni lasti RS) finančno sodelujeta dve ali več držav (javnih partnerjev). Ta model omogoča zagotavljanje statusa investitorja kot notranjega izvajalca (in-house) v koncesijskem razmerju. Ta odločitev je zapisana tudi v Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper.

Med zadnjimi ključnimi aktivnostmi pri izvedbi projekta sta bili priprava investicijskega elaborata za izgradnjo drugega tira in sprejetje zakona o drugem tiru, ki so ga konec septembra podprli volivci na referendumu. Z uveljavitvijo zakona bodo tako vzpostavljene potrebne pravne podlage za izvedbo projekta po modelu javno-javnega partnerstva.

Med drugimi aktivnostmi so bila tudi intenzivna usklajevanja z Jaspersom z namenom, da se pripravi ustrezna dokumentacija za sofinanciranje projekta s sredstvi EU ter z vključitvijo projekta v mehanizem EFSI. Potekala so tudi usklajevanja s predstavniki Evropske komisije in Evropske investicijske banke. Slovenija je za ta projekt na EU razpisu IPE 2016 že pridobila 44,3 milijona nepovratnih evropskih sredstev, in sicer za pripravljalna dela, izdelavo projekta za izvedbo ter dodatne arheološko-geološke raziskave. Julija je bila oddana tudi vloga na EU razpis IPE Blending 2017, v okviru katerega je prijavljena gradnja sedmih predorov v vrednosti 545,1 milijona evrov. Slovenija lahko pridobi do 30-odstotno sofinanciranje – 163,5 milijona evrov. Na izvlečnem tiru, ki predstavlja začetek gradnje drugega tira, pa se izvajajo gradbena dela, ki bodo predvidoma končana v maju 2018. 

Pri svojem delu je Medresorska delovna skupina vseskozi zasledovala cilj znižati vpliv projekta na javno-finančni primanjkljaj in javni dolg Slovenije. Zato se je s Statističnim uradom RS izdelalo več izračunov učinkov projekta na primanjkljaj države v času izgradnje in obratovanja drugega tira v obdobju trajanja koncesijske pogodbe.

Rešitve, ki so vzpostavljene v zakonu o drugem tiru, omogočajo znatno zmanjšanje negativnih učinkov projekta na javno-finančno sliko Slovenije, razbremenjujejo proračun in slovenske davkoplačevalce, hkrati pa omogočajo učinkovito in hitro izvedbo projekta v skladu s terminskim načrtom, ki predvideva zaključek gradnje v letu 2025.

Vlada podpira sprejem evropske uredbe o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu

Vlada RS je na današnji seji podprla sprejem Predloga uredbe Evropske parlamenta in Evropskega sveta o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu.

Slovenija ob tem opozarja na povečane finančne zahteve prevoznikov v železniškem potniškem prometu in infrastrukturnih upravljavcev, povezane z zagotavljanjem pravic invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo, ki bodo izhajale iz uredbe. Slovenija si bo med pogajanji prizadevala, da se določbe iz uredbe omejijo na postaje in da se ne nanašajo na postajališča, saj na njih v Sloveniji ni ali je le manjše število zaposlenih. Ob tem Slovenija podpira določbe, da lahko prevozniki v železniškem prometu objavijo sklepe o ukinitvi posameznih storitev na način, primeren invalidnim osebam.

RS podpira določbe predloga, ki se nanašajo na zamude, ki so nastale zaradi izrednih vremenskih razmer ali večjih naravnih nesreč. Podpira tudi ukrepe, da se v primeru zamud ali preusmeritve ne sme zaračunavati dodatkov, tudi če gre za prevoze višjega razreda. Podpira tudi določbe, da se lahko vozovnice za invalidne osebe ali osebe z omejeno mobilnostjo kupijo na vlaku brez dodatkov.

Slovenija se zavzema za določitev čim manjšega deleža storitev izven EU, kar bi lahko v večjem obsegu izvzelo storitve mednarodnega potniškega železniškega prometa, ki se delno opravljajo izven EU. Podpira tudi nove naloge in pristojnosti nacionalnega izvršilnega organa (v Sloveniji je to Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS), ki bi pozorno spremljal skladnost s to uredbo in sprejemal ukrepe, potrebne za uveljavitev pravic potnikov.

Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje Mihe Kordiša v zvezi s sodelovanjem Madžarske pri drugem tiru

Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Mihe Kordiša v zvezi s pogoji Madžarske za kapitalsko udeležbo pri projektu drugi tir in ga poslala Državnemu zboru RS.

V odgovoru pojasnjuje, da bo usklajena vsebina pogovorov z Madžarsko zapisana v meddržavnem sporazumu, o katerem bo odločal državni zbor, ki bo tako kot vlada varoval interese Slovenije. Ob tem so v zakonu o drugem tiru varovalke, ki zagotavljajo, da bo RS vedno ohranila potreben nadzor nad drugim tirom in da lastništvo infrastrukture ne bo ogroženo. V zakonu je jasno določeno, da lahko druga država članica Evropske unije pridobi poslovni delež v družbi 2TDK samo pod pogoji, določenimi z meddržavnim sporazumom, ki ga ratificira državni zbor, pri tem pa njen delež ne sme doseči ali preseči deleža RS. To pomeni, da bo nadzor nad upravljanjem družbe vedno imela RS kot največji družbenik.

Glede lažjega dostopa Madžarske do infrastrukture vlada pojasnjuje, da bo ta zagotovljen s povečanjem prepustne zmogljivosti železniške povezave med Koprom in Divačo. Iz sedanjih 85–90 vlakov na dan bo po zaključeni gradnji drugega tira zagotovljena prepustna zmogljivost 222 vlakov na dan. Samo gradnja drugega tira lahko izboljša dostop do infrastrukture, posredno pa dostop do koprskega pristanišča vsem prevoznikom, med njimi tudi madžarskim. Madžarska pričakovanja lažjega dostopa do infrastrukture so torej vezana na povečanje kapacitete, zato ima Madžarska tudi interes za vlaganje v projekt.

Vlada je že večkrat poudarila, da Koncesijska pogodba za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na območju koprskega tovornega pristanišča ni predmet pogovorov z Madžarsko, prav tako se z njo ne pogovarja o možnostih podelitve koncesije za tretji pomol.

Ob tem je vlada poslancu Kordišu že odgovorila glede pravnega okvirja za oddajo prostih zmogljivosti na območju koprskega pristanišča. Dodaja še, da ne vlada ne pristojni organi niso prejeli vlog za najem, prav tako nepremičnin ne ponujajo morebitnim interesentom.

Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje v zvezi s strategijo za alternativna goriva

Vlada Republike Slovenije je sprejela odgovor na poslansko vprašanje mag. Branka Grimsa v zvezi s sprejemom Strategije na področju razvoja alternativnih goriv v prometu. V odgovoru pojasnjuje, da je bil sprejem Strategije na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju v Republiki Sloveniji (Strategija) nujen, saj so v njej določeni cilji, s katerimi bo Slovenija izpolnila podnebno okoljske zaveze. 

Strategija, ki jo je pripravilo Ministrstvo za infrastrukturo, po letu 2030 ni prepovedala "določenih bencinskih in dizelskih vozil z motorji na notranje izgorevanje", ampak je prepovedala prvo registracijo vozil, ki imajo več kot 50 g CO2/km. Ta cilj izhaja iz dejstva, da je v Sloveniji potrebno v floti vseh vozil do leta 2030, ki jih je trenutno približno 1,1 mio, zagotoviti vsaj 17 % električnih vozil oz. priključnih hibridov, če želimo doseči cilje na področju prometa v povezavi z izpusti toplogrednih plinov (TGP). To pomeni, da naj bi leta 2030 imeli okrog 200.000 takšnih vozil. Pri določitvi mejnih vrednosti je bilo upoštevano, da že obstajajo vozila, ki ta cilj izpolnjujejo (manj kot 50g CO2/km). Trenutno so to vsa vozila na električni pogon in večina priključnih hibridov. Glede na napovedi proizvajalcev za leta 2018 – 2020 bodo vsi proizvajalci avtomobilov v nekaj letih popolnoma prenovili svoje modele in bodo zagotavljali zadostno število teh vozil, da se cilji dosežejo. Strategija temelji na rezultatih izjemno intenzivnega razvoja v letih 2015 – 2017. To pomeni, da današnja vozila s kombinacijo motorja z notranjim izgorevanjem in elektromotorjem ta standard že dosegajo.

Razlogi za pospešeno uvajanje alternativnih goriv (električna energija, utekočinjen zemeljski plin, stisnjen zemeljski plin in vodik ter biometan, bio-goriva, sintetična in parafinska goriva) so veliki eksterni stroški, ki spremljajo rabo motorjev na notranje izgorevanje in dejstvo, da visoka raven odvisnosti od fosilnih goriv ogroža doseganje okoljskih, energetskih in podnebnih ciljev države, vključno z izzivom zmanjšanja uvozne odvisnosti ter s tem povečevanjem energetske varnosti. Z okoljskega vidika je uvedba alternativnih goriv nujno potrebna za blaženje učinkov, ki ga ima motoriziran promet z vidika zmanjšanja kakovosti zunanjega zraka ter hrupa, saj predstavlja motoriziran promet enega največjih okoljskih pritiskov v obeh pogledih. Ker so s tem povezani stroški teh bremenitev, vključno z zdravstvenimi stroški, je prehod na alternativna goriva v prometu neizbežen. Na ravni EU se zato pripravljajo še bolj ambiciozni načrti v povezavi s prometom, zato potrebujemo ambicioznejše ukrepe v povezavi s strukturo vozil tudi v Sloveniji.

Pri tem pa je potrebno dodati, da se bo promet do leta 2030 v Sloveniji povečeval. Na podlagi prometnega modela, ki je bil uporabljen za pripravo Strategije razvoja prometa v RS je bilo izračunano, da se bo tovorni promet povečal med 60 % - 80%,  potniški pa za 30% glede na leto 2011.

Cilji v Strategiji temeljijo tudi na izračunih eksternih stroškov prometa, ki jih povzročajo vozila z motorji z notranjim izgorevanjem. Letna obremenitev okolja in zdravja s takšnimi vozili je od 3000 do 3500 evrov na vozilo, kar pomeni ob sedanjem številu registriranih osebnih vozil od 3,1 do 3,5 milijarde evrov eksternih stroškov prometa. 

K temu je potrebno dodati še, da je Slovenija podpisnica Pariškega podnebnega sporazuma 2015 in zato sledi zavezam tega sporazuma za omejevanje globalnega segrevanja. 

Cilj vseh zgoraj omenjenih ukrepov pa je, da se zmanjša odvisnost EU od uvoza fosilnih goriv in ozeleni promet v največji možni meri. Celovito oceno ekonomskih učinkov uvajanja alternativnih goriv v prometu je pripravila Evropska komisija ob pripravi predloga Direktive o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva, tekom priprave Strategije na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju. V Republiki Sloveniji pa se je ocenilo predvsem vpliv uvajanja elektromobilnosti na distribucijska omrežja električne energije, usmeritve na tem področju pa je ponudila že Strategija pametne specializacije. Ta strategija je za cilj na področju mobilnosti postavila »prehod od razvoja posamičnih komponent in materialov k razvoju zahtevnejših in kompleksnejših energetsko učinkovitih produktov z višjo dodano vrednostjo«, med ciljna področja pa umestila tudi sisteme za e-mobilnost in hranjenje energije, ki so področja, na katerih je razvito tudi slovensko znanje in kjer so potenciali za trajnostno gospodarsko dejavnost, naložbe in delovna mesta. 

Po pridobljenih informacijah s strani podjetij, ki so vključena v avtomobilsko industrijo, ter Strateškega razvojno inovacijskega partnerstva (SRIP), ki vključuje tudi področje mobilnosti, so podjetja dobro seznanjena s trendi razvoja avtomobilske industrije ter se povezujejo s proizvajalci in se vključujejo v nove razvojne projekte (npr. projekt elektromobilnosti »Edison« v okviru grozda avtomobilske industrije - SRIP 3.3 »ACS+«). V takem grozdu je najavljenih čez 100 projektov, ki so neposredno ali posredno povezani z novimi tehnologijami v avtomobilski industriji pri nas. 

Da bi se izboljšalo poslovno okolje in odpravile administrativne ovire bo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v sodelovanju z ostalimi resorji izvedlo vrsto ukrepov, in sicer v okviru Enotnega dokumenta za realizacijo ukrepov boljše zakonodaje in poslovnega okolja ter dvig konkurenčnosti (Enotni dokument) se spremlja stopnja realizacije ukrepov iz različnih dokumentov: zahteve obrti in podjetništva, Agenda 46+, Akt za mala podjetja, itd.), z uvedbo MSP testa v juniju 2016 je poskrbljeno za sistemsko preprečitev nastanka novih administrativnih bremen, saj se tehta vpliv novonastalih zakonodajnih predlogov na gospodarstvo, v okviru vladnega strateškega projekta 6.3. - VEM za poslovne subjekte bo vzpostavljeno celovito, prijazno, stabilno in povezano podjetniško podporno okolje za potencialne podjetnike in podjetja v vseh fazah, s ciljem zagotavljanja osnovnih podpornih storitev  informiranja in svetovanja po načelu »vse na enem mestu«, preko subjektov inovativnega okolja (tehnološki parki, univerzitetni in podjetniški inkubatorji) se bodo zagotavljale  specializirane storitve za podporo posameznim ciljnim skupinam, v okviru 10. strateškega projekta prenove regulacij poklicev in dejavnosti potekajo aktivnosti poenostavitve vstopnih pogojev za opravljanje dejavnosti na področjih (npr. gradbeništva, geodetske dejavnosti …).

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ima izdelan tudi celovit sistem podpore za podjetja in podjetništvo v vseh fazah njihovega razvoja. Tako se razvija in izvaja finančne instrumente, ki zagotavljajo podporo nastajanju, rasti in razvoju podjetij oz. skozi celoten življenjski cikel podjetij. Ukrepi se izvajajo preko Slovenskega podjetniškega sklada, SID banke in Slovenskega regionalno razvojnega sklada v obliki povratnih virov financiranja (dolžniški viri: garancije s subvencijo obrestne mere, pogarancije, krediti, mikrokrediti in lastniški viri: semenski kapital, tvegan kapital) in nepovratnih virov financiranja, ki  ostajajo za finančne spodbude posebnim ciljnim skupinam, ki so skladno z analizo tržnih vrzeli ocenjene kot izredno ranljive skupine na trgu in je njihov obstoj na trgu finančno ogrožen, imajo pa pozitivni gospodarski in družben pomen (npr. spodbude za nova inovativna podjetja). Pri tem že povezujemo nekatere finančne instrumente z vsebinsko podporo podjetjem, z namenom doseganja sinergijskih učinkov in enotnega pristopa do podjetij.

Problematika pridobivanja okoljskih in gradbenih dovoljenj je po mnenju investitorjev eden največjih problemov poslovnega okolja. Glavni cilj prenove prostorske in gradbene zakonodaje, ki jo pripravlja Ministrstvo za okolje in prostor je v čim večji meri zmanjšati investicijsko tveganje, olajšati postopke pridobivanja gradbenih dovoljenj, vključno s krčenjem zahtevane dokumentacije in olajšanjem postopkov pridobivanja predpisanih soglasij. 

Izboljšanje poslovnega okolja sodi med prednostne naloge sedanje vlade. V zadnjih dveh letih je bil dosežen napredek na nekaterih ključnih področjih, kot sta zmanjšanje administrativnih ovir in sive ekonomije, izboljšana je bila insolventna zakonodaja, povečala se je tudi učinkovitost v pravosodju.

Vlada razrešila in imenovala tri nove člane slovenske delegacije meddržavne komisije, ki spremlja izvajanje pogodbe med slovensko in hrvaško vlado glede NEK

Vlada RS je na današnji seji razrešila Danijela Levičarja, Mihaela Zupančiča in Urško Dolinšek kot člane slovenske delegacije Meddržavne komisije za spremljanje izvajanja Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško (NEK), njenim izkoriščanjem in razgradnjo. Vlada je za nove člane imenovala mag. Klemna Potiska, državnega sekretarja na Ministrstvu za infrastrukturo, Boruta Mahniča, vodjo sektorja za mednarodno pravo na Ministrstvu za zunanje zadeve, in Petro Zaletel z Ministrstva za infrastrukturo. Slovensko delegacijo sestavljata še predsednik komisije dr. Peter Gašperšič, minister za infrastrukturo, in mag. Miran Stanko, župan Občine Krško.

Meddržavna komisija spremlja izvajanje pogodbe, potrjuje program odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva, potrjuje program razgradnje NEK in obravnava odprta vprašanja, ki se nanašajo na medsebojna razmerja v zvezi s pogodbo.

Vlada je razrešila tiste dosedanje člane slovenske delegacije, ki zaradi odhoda s funkcije ali zaradi prevzema drugih zadolžitev v okviru delovnih nalog ne morejo več biti člani, in namesto njih imenovala nove.

Vlada odvzela status javnega dobra nepremičnini v Dolenjem Logatcu

Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep, da se nepremičnini v Dolenjem Logatcu (parc. št. 1755/20, k.o. 2017 – Dolenji Logatec) odvzame status javnega dobra. Nepremičnina v naravi ni del državne ceste in zato ne služi več namenu, zaradi katerega ji je bil dodeljen ta status.